gaberščik
Agonija v Hajdini: na krožnike nosilo perje iz sosednje piščančje farme, ki je delno nezakonita
25. 07. 2024 06.00Agonija občanov Zgornje Hajdine traja že več kot 40 let. Začela se je z gradnjo piščančje farme pri sosedih. Kršitve so se pojavile že na začetku, saj je bila zgrajena mimo gradbenega dovoljenja, vsa ta leta pa so jo večkrat dograjevali. Sosedje so se obrnili na vse pristojne institucije, a nelegalni deli hleva za piščance še vedno stojijo. Porušila jih ni niti inšpekcija, ki je nelegalno gradnjo prepoznala pred več kot 20 leti. Sosedje, ki živijo v smradu, pravijo, da se počutijo nemočne. Živijo v strahu, da bo farma – po več poskusih – tokrat legalizirana.
Kupil koče na Veliki planini in jih legaliziral
20. 05. 2024 06.16Investitor Urban Bergant je na Veliki planini kupil pet koč, uredil manjkajočo gradbeno dokumentacijo, jih legaliziral in obnovil. Koče so propadla podjetja prodala v zasebne roke, dokumentacija pa se je zato večinoma izgubila. Za legalizacijo posamezne koče je Bergant potreboval od šest do 12 mesecev. Kakšne pasti pa čakajo kupce, ki kupujejo črne gradnje?
Kličejo za gradnjo na kmetijskem zemljišču
16. 05. 2024 06.00'Kličejo nas za gradnjo na kmetijskem zemljišču,' pravi arhitekt Janez Gaberščik, ki ponuja tudi legalizacije črnih gradenj. Nezakonitih gradenj naj bi bilo celo 90 odstotkov. V Ljubljani je samo na območju Tomačevega čez 100 črnih gradenj. V Krškem predvsem zidanice spreminjajo v stanovanjske hiše. Več nedovoljenih gradenj pa predstavljajo pomožni objekti ob stanovanjskih hišah in na kmetijah. V izolski občini investitorji legalizirajo v veliki meri stavbe na kmetijskih zemljiščih. Nekaterih stavb pa črnograditelji ne morejo legalizirati. Zakaj?
'Nehajmo legalizirati čebelnjake z dnevnimi sobami in vile z bazeni kot vrtne ute'
14. 05. 2024 06.00"Nehajmo legalizirati čebelnjake z dnevnimi sobami in vile z bazeni kot vrtne ute," opozarja državni svetnik in župan Žirovnice Leopold Pogačar, pobudnik ustavne presoje 146. člena, ki omogoča legalizacijo objektov daljšega obstoja. Zakaj? Ker omogoča legalizacijo praktično kjer koli – na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, v narodnih parkih, na zaščitenih območjih ... Ustavno sodišče je te legalizacije zato začasno onemogočilo. Postopki so obtičali, nastopila je panika, ker ljudje nimajo več možnosti cenejše in hitrejše legalizacije svojih nedovoljenih gradenj.
Kolektivna tožba bank zaradi obračunavanja euriborja
06. 05. 2022 16.17Če ste najeli kredit, četudi potrošniškega s spremenljivo obrestno mero, ste bili po vsej verjetnosti zadnjih kar nekaj let veseli, ko je bila referenčna obrestna mera euribor nizka, saj je bil euribor vse od leta 2015 negativen. Tako je vrednost šestmesečnega euriborja v zadnjih sedmih letih znašala povprečno -0,25 odstotka. In če je marsikdo ob tem banko vprašal, zakaj ne upošteva negativnega euriborja tudi pri izračunu njegovega mesečnega obroka, ki bil zato nižji, odgovora ni dobil. Banke so ga običajno obračunavale po vrednosti nič. Zato so se nekateri odločili za kolektivno tožbo bank.
Zavod Kolektiv 99 nad banke, ki si prilaščajo koristi negativnih vrednosti Euriborja
12. 04. 2022 13.51Zavod Kolektiv 99, ki se ga spomnimo iz tožbe zoper korporacijo Apple, je v imenu slovenskih potrošnikov 12 slovenskim bankam in hranilnicam posredoval poziv, naj nemudoma prenehajo s praksami, ko pri obračunavanju spremenljive kreditne obrestne mere, ki je vezana na Euribor, ravnajo, kot da je ta enak odstotku nič, čeprav je že od leta 2015 negativen. Pozivajo jih tudi, da kreditojemalcem povrnejo prikrajšanje skupaj z obrestmi. V primeru, da jih ne bodo upoštevale, napovedujejo odškodninske tožbe.
'Lažete, lažete, sodnica!'
30. 09. 2010 09.27Koprsko sodišče je Srečka Prijatelja obsodilo na pet let in dva meseca zapora, plačati bo moral tudi 16.500 evrov globe. "Si zdaj zadovoljen, smrad?" so bile prve besede, ki jih je po izreku sodbe zabrusil svojemu ovaditelju, Marjanu Mikužu.
Prijatelj: Ne vidim luči na koncu tunela
29. 09. 2010 10.34"Občutek imam, da je s strani tega sodišča sodba zame že davno spisana," je v zaključni besedi dejal Srečko Prijatelj, obtožen izsiljevanja, samovoljnosti in nedovoljenega prometa z orožjem. V četrtek bo znano, ali bo šel v zapor.
KAD prodal delnice Kolinske
12. 01. 2005 00.00Nadzorni svet Kapitalske družbe (KAD) bo Istrabenzu prodal 11,55 odstotni lastniški delež v Kolinski.
Kopač: Očitki so neutemeljeni
10. 08. 2004 00.00Na interpelacijo o delu in odgovornosti slovenske vlade se je odzval tudi minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač.
Emzinova Fotografija leta 2001
14. 03. 2001 00.00V prvem predverju Cankarjevega doma so odprli fotografsko razstavo nagrajenih in izbranih fotografij s sedmega natečaja revije Emzin Fotografija leta 2001. Prvo nagrado za avtorsko fotografijo je tokrat prejel Tomaž Lunder, drugo Katarina Sadovski, tretjo pa Tanja Verlak. Tudi letos je revija Emzin podelila nagrado za najboljšo reportažno fotografijo, in sicer Juretu Erženu, ki je v ameriškem zaporu Stateville ovekovečil "nadrealistično stvarnost bodočih mrtvecev". Letošnja žirija, ki jo sestavljajo priznani fotografi Arne Hodalič, Boris Gaberščik, Milan Pajk, urednica in art direktorica Emzina Metka Dariš in gostujoči fotograf iz Pariza Klavdij Sluban, je ocenjevala 214 avtorskih opusov oziroma približno 1700 fotografij. Natečaj je bil razpisan 23. januarja 2001 in bil odprt do 20. februarja 2001.
Nagrajenci natečaja Fotografija leta 2000
10. 02. 2000 16.15Prvo nagrado na natečaju revije Emzin za fotografijo leta 2000 je prejel Tomo Brejc iz Ljubljane za fotografski ciklus Pozni čas, drugo nagrado Aleš Gregorič, prav tako iz Ljubljane, za fotografske triptihe, tretjo nagrado za ciklus Subway fotograf Jernej Humar iz Nove Gorice, nagrado za reportažo pa sta si razdelila Jure Eržen ter Tomi Lombar iz Ljubljane na temo kosovske krize. Nagrajence je izmed približno 2000 prispelih fotografij 250 avtorjev izbrala žirija, v kateri so bili fotografi Arne Hodalič, Boris Gaberščik, Joco Žnidaršič, urednica in umetniška direktorica Emzina Metka Dariš in direktor agencije Saola Stills Pictures Gamma iz Pariza Eric Bazin. Razstavo nagrajenih fotografij in fotografij iz ožjega izbora so nocoj odprli v prvem preddverju Cankarjevega doma.
2000 fotografij na natečaju Fotografija leta 2000
06. 02. 2000 18.00Revija za kulturo Emzin je na natečaj za Fotografijo leta 2000 prejela okrog 2000 fotografij približno 250 avtorjev. Lani, denimo, je na takšen natečaj 183 fotografov poslalo ''le'' kakih 1500 posnetkov.
Večer AFS France Marolt - Ljubezen v slovenskem ljudskem plesu
17. 04. 1999 09.10Za večer Akademske folklorne skupine France Marolt, ki bo drevi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, so Maroltovci s sodelavci izbrali niz plesov, ki še posebej pričajo o ljubezenskem značaju slovenskega ljudskega plesa. Zaplesali bodo skupno deset plesov oz. plesnih venčkov iz skoraj vseh območij Slovenije, od Zgornjega Posočja in Gorenjske do Dolenjske, Bele krajine, Štajerske in Prekmurja. Manjkali ne bodo niti plesi iz Razkrižja in Porabja.
Fotografije Borisa Gaberščika v Mali galeriji CD
16. 02. 1999 12.32V Mali galeriji Cankarjevega doma bodo v sredo, 17. februarja, ob 20. uri odprli razstavo fotografij Borisa Gaberščika.