faris kočan

Janković–Vučić: kaj je v ozadju trdnega zavezništva?
07. 04. 2025 19.18Gesta srbskega predsednika, ki ima pri nas veliko večji odmev kot v Srbiji, ljubljanskemu županu prej škodi kot koristi, ocenjuje raziskovalec mednarodnih odnosov Faris Kočan. Med razlogi, zakaj se Janković ne distancira od politike svojega prijatelja, pa bi, kot pravi, lahko bili številni posli, ki jih je omogočil srbskemu kapitalu v Ljubljani. Nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj, ki ga je Vučić razglasil za sovražnika Srbije, medtem vladajočo politiko poziva k bolj odločnemu odzivu.

Vučićev 'rezervni načrt': če Janković ne bo srbski premier, naj bo predsednik?
07. 04. 2025 17.19Ljubljanski župan Zoran Janković se je znašel v središču pozornosti srbskih medijev. Ti namreč pišejo, da ga je Aleksandar Vučić v teh dneh želel predlagati kot kandidata za mandatarja nove srbske vlade, ker pa mu to ni uspelo, naj bi ga po volitvah leta 2027 želel videti kot svojega naslednika na položaju predsednika Srbije. Z njim namerava tesno sodelovati tudi pri svetovni razstavi Expo, ki jo bo čez tri leta gostil Beograd. Po mnenju poznavalca mednarodnih odnosov je sicer malo verjetno, da bi Janković res postal del srbske politične realnosti, je pa toliko bolj verjetno sodelovanje pri organizaciji več sto milijonov vrednega Expa.

Veliki protest je mimo, na potezi je Vučić: kaj sledi?
16. 03. 2025 21.06So množični protesti že prerasli okvir študentskih blokad in postali širši družbeni upor proti režimu Aleksandra Vućića? Daleč smo še od od tega, da bi se Vućiću resno majal predsedniški stolček, ocenjujejo poznavalci Balkana. Prvi mož Srbije je sinoči pokazal zakaj je najmočnejši srbski politik zadnjih let. Po tednu groženj in obtoževanj je spretno obrnil ploščo, zdaj pravi - slišal sem vas. Kaj torej sledi?

Vučić: Tega desetletja nismo videli, gre za nasilniško in huligansko vedenje
04. 03. 2025 14.34Po izgredih v srbskem parlamentu, kjer bi morali obravnavati kar 62 točk dnevnega reda, tudi štiri zakone s področja izobraževanja, se je odzval srbski premier Miloš Vučević. "To nima zveze s protesti in nadstreškom, to je politični terorizem," je dejal. Osnovno državno tožilstvo v Beogradu je medtem odredilo kriminalistično preiskavo o tem, kako je prišlo do vnosa pirotehnike v državni zbor.

Nemirni Balkan vse dlje od EU?
04. 01. 2025 18.40Vučičevo priznanje o t.i. 'špartancih' je še podžgalo že tako napete razmere v Srbiji, kjer se po tragediji v Novem Sadu vrstijo množični protesti. Protesti tudi v Črni gori po krvavem pohodu v Cetinju, kjer so se danes poslovili od žrtev. Lahko aktualno dogajanje obe državi potisne še dlje od Evropske unije? Strokovnjak za mednarodne odnose ocenjuje, da bo Srbija stagnirala dokler bo na oblasti Aleksandar Vučič; v primeru Črne gore pa da gre za enkraten dogodek, ki na evropsko perspektivo najmanjše države v regiji ne bo vplival.

'Vučić je volitve prikazal kot boj na življenje in smrt za prihodnost Srbije'
16. 12. 2023 13.16V Srbiji bodo v nedeljo potekale predčasne parlamentarne in lokalne volitve. Čeprav vodja Srbske napredne stranke (SNS) ne kandidira več, je glavni obraz predvolilne kampanje srbski predsednik Aleksandar Vučić. SNS bo glede na javnomnenjske ankete na volitvah zmagala.

'BiH mora po podelitvi statusa kandidatke opraviti svojo nalogo'
13. 12. 2022 12.06Evropa je izpolnila svojo obljubo, je evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi dejal v odzivu na podporo ministrov za zadeve EU podelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini. Zdaj mora svojo nalogo opraviti še BiH in hitreje napredovati pri sprejemanju reform, je dejal.

'Zavračam nevarne zamisli o spremembi meja na Zahodnem Balkanu'
16. 04. 2021 11.25O stanju na Balkanu in t.i. non paperju je spregovoril predsednik Borut Pahor. In dejal, da zavrača nevarne zamisli o spremembi meja in ostaja zagovornik celovite BiH. Medtem poslanska skupina LMŠ zaradi non paperja zahteva sklic nujne seje Knovs. Prvi odzivi prihajajo tudi iz Nemčije in Avstrije, kjer poudarjajo ohranjanje meja na Balkanu. Iz BiH pa letijo pozivi na predstavnike EU, v katerih opozarjajo, da bi delitev države nedvomno pripeljala do spopadov, ki bi se potem razširili na celotno regijo.

Ali je vladavina prava res prazni označevalec?
24. 10. 2020 16.19Približno tri tedne nazaj je bila evropska javnost seznanjena s prvim celovitim poročilom o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije, ki je bilo po pričakovanjih najbolj kritično do stanja na Madžarskem in Poljskem.

Kaj se lahko naučimo od zmage Andreja Plenkovića?
11. 07. 2020 07.00V času, ko je koronakriza ohromila javno življenje v praktično vsej Evropi, so bile oči političnih analitikov uprte v tistih nekaj držav, ki so se navkljub težki situaciji odločile za razpis rednih volitev in organizacijo volilnih kampanj. Poleg Španije, Italije in Grčije je namreč tudi Hrvaška ena tistih držav članic Evropske unije (EU), ki so jo posledice krize v gospodarskem smislu najbolj pretresle. Na volitvah je (pre)močno slavil Andrej Plenković, sicer predsednik Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), ki je pravzaprav ”pometel” s konkurenco. Takšnega volilnega rezultata ni pričakoval praktično nihče, sploh zaradi izrazito negativne kampanje, ki sta jo zoper HDZ vodila predsednika Socialdemokratske stranke (SDP) Davor Bernardić in Domovinskega gibanja Miroslav Škoro.

'Janša, Vučić in Orban otroci komunizma – te metode so jim položene v zibko'
09. 07. 2020 07.35Faris Kočan, raziskovalec Balkana z ljubljanske fakultete za družbene vede, je izpostavil, da razmere v Srbiji, od koder prihajajo prizori nasilnih protestov tako protestnikov kot oblasti, niso primerljive s Slovenijo. Srbska policija je nekaj diametralno nasprotnega od naše, je pojasnil v oddaji 24UR ZVEČER. To lahko vidimo tudi na naših protestih, ki potekajo že deseti teden in zelo mirno, je spomnil.

Evroorientalizem je mrtev, je rekel EU-centrizem
19. 04. 2020 09.03Nekje na margini medijskega življenja, ki je te dni utemeljeno usredinjeno okoli praktičnih nasvetov, zadnjih izjav in ukrepov za zajezitev in reševanje koronakrize, obstaja nekaj drugačnih, bolj poglobljenih in kritičnih pogledov na posledice covida-19 onkraj 'evropskega prostora', ki ga mi poznamo predvsem pod imenom Evropska unija (EU).

Zgodba o liberalnem in neliberalnem slonu v dnevni sobi srednje in vzhodne Evrope
01. 02. 2020 07.00"Upanja nedvoumno ne gre enačiti z optimizmom. Ne gre za prepričanje, da se bo nekaj na koncu dobro izšlo, temveč za prepričanje o tem, da je nekaj smiselno, ne glede na končni rezultat." (Vaclav Havel, 1990)

Nazaj na osnove: mandat nove Evropske komisije bo v znamenju ekonomije
07. 12. 2019 07.00Lászlo Trossanyi (madžarski kandidat), Janusz Wojciechowski (poljski kandidat), Rovana Plumb (romunska kandidatka) in Sylvia Goulard (francoska kandidatka), ki so veljali za sporne kandidate, na srečo niso huje ohromili procesa imenovanja nove Evropske komisije (EK).

Papež, ne pridigaj, ali kako Salvini odpira (ne)osvojljivo fronto
30. 06. 2019 09.59V začetku junija je Matteo Salvini za potrebe predvolilnega shoda pred lokalnimi volitvami v majhnem mestecu Foligno izjavil, da se počuti kot "oče 60 milijonov Italijanov". Ta izjava bi šla hitro v pozabo, če je župan Milana Giuseppe Sala ne bi ohranil pri življenju na način, da se je nanjo žolčno odzval. Dejal je, da Salvinija ne želi niti za strica, s tem pa je (ne)hote zgolj utrdil tezo, da Salvini v Folignu ni govoril kot politik, temveč kot verski vodja.

Kako lahko obnovljeno zavezništvo med Francijo in Nemčijo razumemo pred evropskimi volitvami
22. 04. 2019 08.49Več kot pol stoletja je trajalo, da sta Francija in Nemčija obnovili zaobljubo in posodobili svoje zavezništvo. Nemška kanclerka Angela Merkel in njen francoski kolega Emmanuel Macron sta v Aachnu podpisala dokument, v katerem sta se zavezala k poglobljenemu sodelovanju na področju varnosti, obrambe in gospodarstva.

Tokrat nam lahko obljubljajo zgolj nadaljevanje fragmentacije
16. 03. 2019 07.00Državljanke in državljani držav članic Evropske unije (EU) bodo v zadnjem tednu maja izbrali in v Evropski parlament (EP) poslali svoje predstavnike, ki bodo v tej nadnacionalni zakonodajni instituciji zastopali interese več kot 500 milijonov ljudi.