evropska vojska
Med maslom in topovi: od kod denar za pospešeno oboroževanje?
06. 04. 2025 11.09Ker Amerika Evropi več kot očitno hrbet obrača tudi tudi na obrambnem področju, evropske države ena za drugo hitijo s pospešenim oboroževanjem in višanjem obrambnih izdatkov. Tudi Slovenija, pravi premier Golob, pripravlja nabor ukrepov za obrambo, varnost in odpornost. Kaj pa to pomeni za javne finance, kje bo vlada vzela denar za vojsko? Kaj si od tega obeta slovenska orožarska industrija? Kaj kupuje obrambno ministrstvo in za koliko? Pa tudi: ali več orožja res prinaša več miru? O tem nocoj v rubriki 24UR Fokus.
Slovenski droni na misiji na Madagaskarju: iz zraka dostavljajo zdravila
05. 04. 2025 13.13Slovensko podjetje Elevonx iz Tržiča je razvilo posebne drone, s katerimi na Madagaskarju v 100 kilometrov oddaljene vasi dostavljajo pakete z medicinsko opremo. Za upravljanje brezpilotnih letalnikov, ki so opremljeni s kamero, GPS-om in Starlinkom, so na lokaciji izurili štiri pilote, ki trenutno dvakrat dnevno v skladiščnih bazah bolnišnic napolnijo paket, mu pritrdijo manjše padalo in ga nad točno določenim krajem odvržejo tudi z višine 100 metrov. "Vsi si predstavljajo drone kot nekaj slabega. Mi skušamo dokazati, da temu ni tako," pojasnjujejo v podjetju Elevonx, kjer so se na Madagaskarju srečali tudi s slovenskim misijonarjem Pedrom Opeko.
Evropska oboroževalna vročica: kaj kupuje Slovenska vojska?
03. 04. 2025 06.00Če ne boste plačevali več, vas ne bom več branil. To je ultimat ameriškega predsednika Donalda Trumpa članicam NATA, ki je sprožil vseevropsko oboroževalno histerijo. Evropska komisija za krepitev vojaških zmogljivosti Evropske unije snuje 800 milijard evrov težak načrt in obljublja 150 milijard evrov posojil za naložbe v obrambo. Kaj pa Slovenija?
Bruselj predlaga: preusmeritev kohezijskih sredstev v varnost in obrambo
01. 04. 2025 17.08Evropska komisija je predlagala spremembe zakonodajne podlage evropske kohezijske politike, ki bo državam članicam omogočila preusmeritev kohezijskih sredstev v nova prednostna področja, kot so varnost in obramba, konkurenčnost gospodarstva in stanovanjska politika. Preusmeritev sredstev bo prostovoljna, poudarjajo na komisiji.
'Evropski državljani si želijo, da bi jih EU zaščitila in delovala enotno'
25. 03. 2025 07.00Zimska raziskava Eurobarometer 2025 Evropskega parlamenta poudarja zgodovinske ravni odobravanja članstva v EU, povezane z mirom in varnostjo. 74 odstotkov državljanov meni, da ima njihova država koristi od članstva v EU. 62 odstotkov si želi, da bi imel Evropski parlament pomembnejšo vlogo. 66 odstotkov državljanov si želi, da bi imela EU večjo vlogo pri njihovi zaščiti pred svetovnimi krizami in varnostnimi tveganji. Obramba in varnost (36 %) ter konkurenčnost (32 %) veljajo za glavne prednostne naloge politike. Devet od desetih (89 %) državljanov EU meni, da bi morale države članice EU pri soočanju s sedanjimi svetovnimi izzivi delovati enotneje.
V napadih na Gazo več kot 400 mrtvih, kljub obsodbam Izrael napoveduje nove
18. 03. 2025 06.27Izraelska vojska je ponoči izvedla obsežne napade po celotni Gazi, pri čemer je po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubila najmanj 400 ljudi. Izraelski zunanji minister je sporočil, da so napade izvedli, ker Hamas ni pristal na novo predlagana določila dogovora. Napovedal je tudi, da ni šlo za enkraten napad, pač pa bodo z napadi nadaljevali v prihodnjih dneh. Iz sveta se vrstijo obsodbe izraelskih napadov. Tudi slovensko zunanje ministrstvo je Izrael pozvalo, naj nemudoma ustavi vse vojaške operacije in s tem omogoči vrnitev vseh talcev iz palestinske enklave.
Pogovori z Ankaro: druga največja Natova vojska Evropi v bran?
13. 03. 2025 14.24Turčija z drugo največjo vojsko v Natu lahko odigra ključno vlogo pri varnosti Evrope. Srečanje poljskega premierja Tuska in turškega predsednika Erdogana poglablja verjetnost evropskega sodelovanja s silo skoraj 800.000 kopenskih vojakov.
'Čas iluzij je minil': kako bo Slovenija poskrbela za svojo obrambo?
11. 03. 2025 18.52Čas iluzij je minil, mir v Evropi ni več samoumeven, je opozorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in evroposlance pozvala, naj podprejo prizadevanja za ponovno oborožitev Evrope. Evropska komisija je pripravila štiriletni načrt oboroževanja v skupni vrednosti 800 milijard evrov, von der Leynova pa je ob tem poudarila tudi pozitivne učinke za gospodarstvo in konkurenčnost EU. Na ministrstvu za obrambo medtem zaradi zaostrenih varnostnih razmer preverjajo, ali imamo v Sloveniji dovolj kapacitet za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka.
Musk poljskemu zunanjemu ministru: Utihni, mali človek
10. 03. 2025 13.16Milijonar Elon Musk se je na omrežju X zapletel v spor s poljskim zunanjim ministrom Radoslawom Sikorskim. Slednjega je zmotil Muskov zapis o pomenu njegovega satelitskega omrežja Starlink za Ukrajino, ki da bi bila ob morebitnem izklopu tega komunikacijskega omrežja poražena. V obračun sta se vpletla tudi državni sekretar ZDA Marco Rubio in poljski premier Donald Tusk. Evropska komisija pa je sporočila: "V primeru izklopa Starlinka lahko satelitsko podporo zagotovi tudi Evropska unija."
Bi ZDA res tvegale 'nuklearni armagedon' zaradi ene od baltskih držav?
09. 03. 2025 08.49Združene države Amerike so so iz regionalne sile v 19. stoletju povzpele do statusa svetovne supersile, in to po zaslugi vključitve v dva velika konflikta na evropskem kontinentu. Po drugi svetovni vojni so oblikovale splet formalnih in neformalnih zavezništev z državami na različnih celinah, najpomembnejša pa je zveza Nato, ustanovljena 4. aprila 1949, zaradi nevarnosti velike vojne s takratno ideološko nasprotnico Sovjetsko zvezo. Toda zavezništvo se je pogosto znašlo v vlogi orodja za udejanjanje interesov najmočnejše članice. Famozni 5. člen pa je bil aktiviran zgolj enkrat – ob terorističnem napadu 11. septembra 2001. Bi ZDA torej res priskočile na pomoč napadeni članici, denimo Litvi ali Estoniji?
Razvoj novega orožarskega podjetja v Sloveniji: kakšni so načrti?
08. 03. 2025 18.48Kako resni so načrti slovenskega državnega vrha o razvoju novega orožarskega podjetja pri nas? Z namenom, da bi del povečanih obrambnih izdatkov ostal doma, naj bi država preko Slovenskega državnega holdinga moči združila s slovenskim podjetjem Valhalla Turrets in nemškim Rheinmetallom. Direktor Valhalle Miloš Milosavljević potrjuje, da so z nemškim obrambnim gigantom že nekaj časa v resnih dogovorih, država pa do njih še ni pristopila.
'Gradimo Evropo obrambe in stojimo Ukrajini ob strani'
07. 03. 2025 17.58Voditelji držav članic EU so na izrednem zasedanju v Bruslju izrazili enotno podporo načrtu za okrepitev evropskih obrambnih zmogljivosti, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb v obrambo. Glede nadaljnje podpore Ukrajini se medtem niso uspeli poenotiti, vendar pa je madžarski premier Viktor Orban pri tem osamljen.
Janša bi za obrambo vzel od zelenega prehoda in nevladnih organizacij
06. 03. 2025 17.17Prvak opozicijske SDS Janez Janša je prepričan, da bo treba sredstva za obrambo dvigniti prej in bistveno bolj kot na dva odstotka BDP. Obenem pa meni, da ti dvigi ne smejo iti na račun zdravstva, šolstva, konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Rezerve medtem med drugim vidi v sredstvih za zeleni prehod in za nevladne organizacije.
Četrta izmenjava talcev in zapornikov, mejni prehod Rafa ponovno odprt
01. 02. 2025 08.38Palestinsko islamistično gibanje Hamas je v skladu z dogovorom z Izraelom izpustilo še tri talce. Dva je Rdečemu križu predalo v Han Junisu, tretjega pa v mestu Gaza. Gre za četrto izmenjavo od začetka prekinitve ognja 19. januarja, v okviru katere je Izrael izpustil nekaj več kot 180 Palestincev. Prek mejnega prehoda Rafa na jugu območja Gaze pa so po vnovičnem odprtju v Egipt prepeljali prvo skupino Palestincev, ki potrebujejo zdravniško pomoč.
'Kot naseljenec sem prišel v deželo nekoga drugega, a to zdaj skušam popraviti'
22. 12. 2024 18.59V Ljubljani se je nedavno mudil Jeff Halper, izraelski aktivist in borec za pravice Palestincev. Prepričan je, da imajo Palestinci podporo svetovne javnosti, a so problem vlade. Opozarja, da Palestincem grozi normalizacija stanja na terenu in da bi morala mednarodna skupnost jasno zavzeti stališče proti režimu apartheida. Sam sicer pravi, da se zaveda lastne moralne dileme, saj je tudi sam naseljenec. Vendar skuša izkoristiti svoje privilegije, ki jih ima kot Jud v Izraelu, in s svojim delovanjem pomagati, da bi v državi bili obe strani nekoč enakopravni in bi sobivali v eni demokratični državi.
Prehodno vlado v Siriji bo vodil Bašir, Slovenija poostrila nadzor na mejah
10. 12. 2024 15.30Vodenje prehodne vlade v Siriji, kjer so uporniške skupine pred dnevi strmoglavile režim Bašarja al Asada, je prevzel Mohamed al Bašir, ki naj bi na položaju ostal do 1. marca prihodnje leto. Izraelska vojska je medtem po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice v zadnjih 48 urah izvedla več kot 300 napadov na cilje po vsej Siriji, vključno z Damaskom. Čeprav vse več držav napoveduje zamrznitev obravnav sirskih prošenj za azil, Bruselj poziva k upoštevanju pravil EU.
Putin odobril nov proračun z rekordnimi izdatki za obrambo
01. 12. 2024 15.37Prav na dan, ko so trije novi evropski komisarji odpotovali v Kijev, da bi Ukrajini izkazali "neomajno podporo", je ruski predsednik Vladimir Putin potrdil proračunske načrte, s katerimi je vojaške izdatke za leto 2025 dvignil na rekordne ravni.
Izrael: Antisemitsko dejanje, temačen trenutek za ICC. Hamas: Korak k pravici
21. 11. 2024 13.10Mednarodno kazensko sodišče ICC je izdalo nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta ter voditelja Hamasa Ibrahima Al-Masrija zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Medtem ko ZDA, ki tako kot Izrael niso članica ICC, izdajo nalogov zavračajo, je slovenski premier Robert Golob zatrdil, da Slovenija spoštuje odločitev ICC in jo bo v celoti spoštovala.
'Tisoč dni razpravljamo o žrtvah vojne in vsakič sledita molk in nekaznovanost'
19. 11. 2024 07.49Članice Varnostnega sveta ZN so v ponedeljek na zasedanju o Ukrajini po tisoč dneh ruske agresije pozivale k pravičnemu miru, ameriška veleposlanica pa je zagotovila nadaljevanje ameriške vojaške pomoči vse do konca sedanje vlade Joeja Bidna. Državni sekretar Marko Štucin je skupaj z drugimi opozarjal na prihajajočo zimo. Evropski parlament pa se bo sešel na izrednem zasedanju v Bruslju, s katerim bodo obeležili tisoč dni ruske invazije. Evropske poslance bo ob tej priložnosti preko video povezave iz Ukrajine nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ukrajina pa bo tudi osrednja tema zasedanja obrambnih ministrov EU.
Nova izstrelitev rakete iz Severne Koreje? 'Gre za ustrezno vojaško akcijo'
31. 10. 2024 07.28Severna Koreja naj bi izstrelila novo medcelinsko balistično raketo in s tem prvič po enem letu znova preizkusila orožje, ki naj bi bilo namenjeno ogrožanju ZDA. Kim Džong Un je izstrelitev označil za "ustrezno vojaško akcijo", s katero je Severna Koreja pokazala, da je pripravljena odgovoriti na poteze svojih sovražnikov. ZDA, Južna Koreja in Japonska so izstrelitev medcelinske balistične rakete obsodile kot dejanje, ki povečuje napetosti v že tako napeti regiji. Vse večjo zaskrbljenost pa povzročajo tudi morebitne napotitve severnokorejskih vojakov na bojišča v Ukrajino.
Golob pri Bidnu o humanitarnem koridorju med Gazo in Jordanijo
22. 10. 2024 18.30Kot smo neuradno izvedeli, naj bi v ozadju srečanja med Robertom Golobom in Joejem Bidnom potekali dogovori o precej konkretnejših korakih, kot je to navedeno v uradnih zaznamkih premierjevega obiska v ZDA. Srečanje predsednikov bi lahko namreč prineslo rešitev, ki bi (vsaj delno) izboljšala humanitarne razmere v Gazi. Slovenija naj bi skupaj z ZDA pomagala Jordaniji pri vzpostavljanju humanitarnega koridorja iz Gaze. Ta naj bi tekel do Jordanije in naj bi deloval pod zaščito Združenih držav Amerike. ZDA naj bi tako prepričale Izrael, da zagotovijo varnost humanitarnih konvojev.
Hezbolah z balističnimi raketami nad Izrael, v Gazi ubitih najman 41 ljudi
14. 10. 2024 07.11Iz Libanona je proti Izraelu znova poletelo več raket, v osrednjem Izraelu, vključno s Tel Avivom, pa so se oglasile sirene. Zračna obramba je prestregla več izstrelkov. V izraelskih napadih v Gazi je bilo po podatkih bolnišnic v nedeljo ubitih najmanj 41 ljudi, med njimi najmanj 13 otrok. V povračilnem napadu šiitskega gibanja Hezbolah z brezpilotnimi letali na vojaško oporišče na severu Izraela so bili medtem v nedeljo ubiti štirje izraelski vojaki, več kot 60 ljudi pa je ranjenih.
Izrael napada, Libanon vrača z raketami in droni
03. 10. 2024 06.35Izraelska vojska je ponoči v napadih na jug Libanona po lastnih navedbah ubila 15 borcev Hezbolaha in uničila večjo količino orožja. Hezbolah je sporočil, da je v novih spopadih odbil poskus prodora izraelskih sil. Iz Libanona pa je proti Izraelu poletelo več raket in dronov. Zračna obramba jih je večino sestrelila.
EU poziva k prekinitvi ognja na Bližnjem vzhodu
02. 10. 2024 10.30Raketni napad Irana na Izrael ogroža stabilnost regije v že tako težkih časih, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Napad sta obsodila tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz. Pariz bo kmalu organiziral konferenco v podporo Libanonu, Scholz pa opozarja, da regiji grozi širši konflikt. Zaskrbljenost nad razmerami so izrazili tudi v Pekingu in Moskvi. Italija je medtem sklicala virtualno srečanje voditeljev G7.
Libanon pozdravlja pozive k prekinitvi ognja, Izrael jih zavrača
26. 09. 2024 06.3612 držav zaveznic je po stopnjevanju spopadov med Izraelom in Hezbolahom v skupni izjavi pozvalo k začasni prekinitvi ognja v Libanonu. Predlagajo takojšnjo 21-dnevno prekinitev spopadov na libanonsko-izraelski meji in tudi v Gazi. Libanonski premier je ta prizadevanja pozdravil, šiitsko gibanje Hezbolah in izraelski premier Benjamin Netanjahu pa se na pozive še nista odzvala. Je pa izraelski zunanji minister Izrael Kac sporočil, da prekinitve ognja ne bo.
Na Portugalskem razglasili izredne razmere, zaradi požarov nove evakuacije
18. 09. 2024 13.06Na Portugalskem so zaradi gozdnih požarov, ki že več dni divjajo v osrednjem in severnem delu države, odredili nove evakuacije. Na severu države divja več kot 100 gozdnih požarov, s katerimi se bori več tisoč gasilcev. Razmere so posebej zahtevne v mestu Arouca v okrožju Aveiro.
Slovenija poplavljenim državam dala na razpolago svoje reševalne enote
17. 09. 2024 13.17Na seji vladnega odbora je bila sprejeta odločitev, da se državam srednje in jugovzhodne Evrope, ki so jih prizadele poplave, na podlagi njihovih zaprosil za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite zagotovi pomoč z do petimi različnimi enotami za pomoč za posredovanje ob poplavah oziroma ustrezna materialna pomoč v skupni vrednosti do 600.000 evrov.
Ukrajina prevzela nadzor nad strateškim ruskim mestom Sudža
15. 08. 2024 15.06Ukrajinske sile so prevzele nadzor nad mestom Sudža, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Sudža predstavlja doslej glavno pridobitev v ofenzivi v ruski regiji Kursk in ima strateški pomen, ker je tam operativna točka za transport ruskega plina v Evropo. Na drugi strani tudi Moskva poroča o napredku svojih sil na fronti. Doslej naj bi sicer iz ruskih obmejnih regij evakuirali 200.000 ljudi.
EU: Brez objave zapisnikov z volišč izvolitve Madura ni mogoče priznati
05. 08. 2024 06.54Nacionalni volilni svet Venezuele (CNE) še ni objavil uradnih volilnih zapisnikov s predsedniških volitev, brez dokazov pa rezultatov o vnovični zmagi Nicolasa Madura ni mogoče priznati, je v nedeljo zvečer sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Več tisoč Hrvatov podpisalo peticijo proti obveznemu služenju vojaškega roka
20. 07. 2024 16.15Hrvaška organizacija Center za ekonomsko izobraževanje (CEO) je v petek vladi in ministrstvu za obrambo v Zagrebu predala peticijo z več kot 5000 podpisi proti ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, ki so jo podprli z ekonomskimi in pravnimi argumenti. Vlada se bo sedaj na peticijo morala odzvati, poročajo hrvaški mediji.