evropska varnost
'V enem mandatu smo naredili več kot katera koli vlada v zadnjih 20 letih'
04. 04. 2025 06.00Po sprejetju novele zakona o zdravstveni dejavnosti predsednik vlade Robert Golob vztraja, da zakon razmejuje delo v javni mreži in pri zasebnikih. Pri oblikovanju novele so upoštevali predloge strateškega sveta za zdravstvo pod vodstvom Erika Breclja. "Zame njegovo mnenje v tem primeru edino šteje," je povedal Golob, ki je volivce že pozval, naj se referenduma o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ne udeležijo. Aktualna vlada je po njegovem mnenju naredila več kot katera koli druga v zadnjih 20 letih. Komentiral je tudi uvedbo ameriških carin za uvoz iz držav EU in zahtevano povečanje sredstev za obrambo.
Bruselj predlaga: preusmeritev kohezijskih sredstev v varnost in obrambo
01. 04. 2025 17.08Evropska komisija je predlagala spremembe zakonodajne podlage evropske kohezijske politike, ki bo državam članicam omogočila preusmeritev kohezijskih sredstev v nova prednostna področja, kot so varnost in obramba, konkurenčnost gospodarstva in stanovanjska politika. Preusmeritev sredstev bo prostovoljna, poudarjajo na komisiji.
Von der Leynova: Zaščitili bomo svoje interese
01. 04. 2025 10.39Evropa si želi doseči rešitev s pogajanji, vendar bo po potrebi zaščitila svoje interese, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala v Evropskem parlamentu v luči napovedanih ameriških carin, ki bodo večinoma obveljale v sredo. Dodala je, da se je z voditelji članic EU že posvetovala o nadaljnjih korakih.
Gore ruševin, derviš proti solzivcu, ugibanje o modri spirali in mokra Planica
30. 03. 2025 15.00Če smo se v začetku tedna ozirali v nebo zaradi nenavadne modre spirale, smo konec tedna brez besed ostali ob posnetkih iz Mjanmara in Tajske, ki ju je prizadel močan potres. Papež Frančišek je po več kot mesecu dni zapustil bolnišnico, v Vatikanu ga je pričakala množica. Nič kaj topel sprejem pa ni pričakal podpredsednika ZDA in njegove soproge na Grenlandiji, pravzaprav ju ni želel sprejeti nihče od domačinov. V Istanbulu so se nadaljevali protesti zaradi aretacije župana, med protestniki pa so kamere ujele tudi derviša in Pikačuja. Vrhunec tedna in sezone smučarskih skokov pa smo dočakali v Planici, kjer kljub dežju dobre volje in gledalcev ni manjkalo.
Levica za posvetovalni referendum glede višanja obrambnih izdatkov
27. 03. 2025 13.12Poslanci Levice zahtevajo sklic nujne skupne seje odborov DZ za obrambo in za zunanjo politiko glede povečanja izdatkov za vojsko in oboroževanje. V enem od sklepov za sejo predlagajo razpis posvetovalnega referenduma glede višanja izdatkov za obrambo, je povedal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.
BiH grozi zaustavitev letalskega prometa zaradi dolga do slovenskega podjetja
27. 03. 2025 13.01Agenciji za zagotavljanje storitev v zračnem prometu BiH (BHANSA) grozi zaustavitev izplačil, ki so nujna za izvajanje letalskega prometa. Zamrznitev izplačil je odrejena na podlagi sodne odločbe, ki je posledica arbitražne razsodbe, sprejete v korist slovenske družbe Viadukt, poročajo mediji v BiH.
Vozniško dovoljenje na pametnem telefonu, fizično le na zahtevo
25. 03. 2025 14.02Predstavniki Evropskega parlamenta in držav članic so se po dolgotrajnih pogajanjih minulo noč dogovorili o novih pravilih za vozniška dovoljenja. Med novostmi sta mobilno oz. digitalno vozniško dovoljenje in najmanj dveletna poskusna doba za nove voznike, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
'Evropski državljani si želijo, da bi jih EU zaščitila in delovala enotno'
25. 03. 2025 07.00Zimska raziskava Eurobarometer 2025 Evropskega parlamenta poudarja zgodovinske ravni odobravanja članstva v EU, povezane z mirom in varnostjo. 74 odstotkov državljanov meni, da ima njihova država koristi od članstva v EU. 62 odstotkov si želi, da bi imel Evropski parlament pomembnejšo vlogo. 66 odstotkov državljanov si želi, da bi imela EU večjo vlogo pri njihovi zaščiti pred svetovnimi krizami in varnostnimi tveganji. Obramba in varnost (36 %) ter konkurenčnost (32 %) veljajo za glavne prednostne naloge politike. Devet od desetih (89 %) državljanov EU meni, da bi morale države članice EU pri soočanju s sedanjimi svetovnimi izzivi delovati enotneje.
Nižje omejitve na slovenskih cestah: kakšni bi bili pozitivni učinki?
24. 03. 2025 18.53V zadnjih letih so številna evropska mesta začela zniževati omejitve hitrosti, pri čemer postajajo cone s hitrostjo 30 km/h vse bolj pravilo kot izjema. Takšni ukrepi so del širših prizadevanj za večjo varnost, boljše okolje in višjo kakovost življenja v mestih. V Sloveniji pa še vedno prevladujejo višje hitrosti. Člani Podnebnega sveta, neodvisnega znanstvenega posvetovalnega telesa vlade, so med rešitvami za izboljšanje slovenskega prometa predlagali znižanje maksimalne hitrosti na avtocestah s 130 na 110 km/h, v naseljih pa s 50 na 30. Kakšni so pozitivni učinki tovrstnih ukrepov in ali smo slovenski vozniki pripravljeni na to spremembo?
Bodo ZDA prevzele in vodile elektrarne v Ukrajini? 'Bila bi najboljša zaščita'
20. 03. 2025 09.10Predsednika ZDA in Ukrajine Donald Trump in Volodimir Zelenski sta se v sredo v okviru pogovorov o končanju vojne na ukrajinskih tleh dotaknila tudi možnosti ameriškega upravljanja ukrajinskih elektrarn. Kot je zatrdil Zelenski, je bilo sicer govora zgolj o eni, jedrski elektrarni Zaporožje, ki je trenutno pod ruskim nadzorom.
Obrambni izdatki za projekte za dvojno rabo le, če je vojaška raba glavni namen
19. 03. 2025 11.31Evropska komisija je predstavila načrt za okrepitev obrambne pripravljenosti EU do leta 2030, ki se osredotoča na več sodelovanja med državami članicami na področju obrambe. Po besedah pristojnega komisarja Andriusa Kubiliusa bo ključno izvajanje te bele knjige o evropski obrambi, saj zgolj njeno branje Moskve ne bo odvrnilo od napada. Med obrambne izdatke naj bi lahko članice štele tudi projekte za dvojno, tj. civilno in vojaško rabo, a le če je vojaška raba njihov glavni namen. Prav projekte za dvojno rabo sta izpostavila tudi premier Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič.
V napadih na Gazo več kot 400 mrtvih, kljub obsodbam Izrael napoveduje nove
18. 03. 2025 06.27Izraelska vojska je ponoči izvedla obsežne napade po celotni Gazi, pri čemer je po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubila najmanj 400 ljudi. Izraelski zunanji minister je sporočil, da so napade izvedli, ker Hamas ni pristal na novo predlagana določila dogovora. Napovedal je tudi, da ni šlo za enkraten napad, pač pa bodo z napadi nadaljevali v prihodnjih dneh. Iz sveta se vrstijo obsodbe izraelskih napadov. Tudi slovensko zunanje ministrstvo je Izrael pozvalo, naj nemudoma ustavi vse vojaške operacije in s tem omogoči vrnitev vseh talcev iz palestinske enklave.
Protestniki si običajno zatisnejo ušesa. Kaj je prestrašilo Srbe?
17. 03. 2025 14.00V Srbiji ne potihnejo očitki o uporabi zvočnega topa, čeprav jih oblasti vsakodnevno zanikajo in grozijo s sankcioniranjem tistih, ki širijo informacije o tem. Nevladniki po drugi strani zahtevajo neodvisno mednarodno preiskavo in napovedujejo kazenske prijave. (Ne)uporaba zvočnega topa med nedavnimi protivladnimi protesti pa ne odmeva samo v Srbiji, ampak tudi drugod po svetu, saj incident komentirajo tudi tuji varnostni strokovnjaki. Ti menijo, da bi se nenavaden zvok morda lahko uporabil za izzivanje strahu. Kaj sicer t. i. zvočni top sploh je? Naprava je bila razvita za potrebe vojske, njena uporaba pa se je nato razširila.
'Kriminalec Dodik in vojni zločinec Putin grozita z destabilizacijo BiH'
13. 03. 2025 11.52Čeprav je Tožilstvo BiH izdalo nalog za privedbo vodstva Republike Srbske, vključno z njenim predsednikom Miloradom Dodikom, se to še ni zgodilo. V skupščini te manjše entitete je sicer na dnevnem redu sprejemanje načrta nove ustave, kar je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi označila za neposredno kršitev ustavne ureditve BiH. Zaradi ogrožanja varnosti in stabilnosti BiH več ameriških senatorjev zahteva nove sankcije proti Dodiku. Pozivi k sankcioniranju odgovornih za krizo v BiH so zaznamovali tudi sejo Evropskega parlamenta.
EU in Kanada s povračilnimi ukrepi na ameriške carine, Trump: Odzval se bom
12. 03. 2025 07.26Po tem, ko so v veljavo stopile 25-odstotne ameriške carine na uvoz jekla in aluminija, ki jih je predsednik Donald Trump napovedal februarja, so se odzvali tako v EU kot v Kanadi. Slednja s četrtkom uvaja povračilne 25-odstotne carine na nekatere ameriške produkte v vrednosti več milijard dolarjev. Kanadska zunanja ministrica je ob tem ZDA sporočila: "Ne pozabite, Kanada je vaša najboljša prijateljica in tudi največja ameriška stranka." Tudi EU je ob uvedbi ameriških carin sprejela protiukrepe, ki bodo uvoz ameriškega blaga prizadeli v vrednosti okoli 26 milijard evrov. Trump pa je na povračilne ukrepe že napovedal, da se bo odzval.
ZDA po mnenju von der Leynove ostajajo evropska zaveznica
09. 03. 2025 14.59ZDA so še vedno evropska zaveznica, je na novinarski konferenci ob stotem dnevu drugega mandata na čelu Evropske komisije, začetek katerega je zaznamovala tudi vrnitev Trumpa v Belo hišo, povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen. Ob tem je napovedala sklic prvega zasedanja kolegija komisarjev, posvečenega varnosti.
Razvoj novega orožarskega podjetja v Sloveniji: kakšni so načrti?
08. 03. 2025 18.48Kako resni so načrti slovenskega državnega vrha o razvoju novega orožarskega podjetja pri nas? Z namenom, da bi del povečanih obrambnih izdatkov ostal doma, naj bi država preko Slovenskega državnega holdinga moči združila s slovenskim podjetjem Valhalla Turrets in nemškim Rheinmetallom. Direktor Valhalle Miloš Milosavljević potrjuje, da so z nemškim obrambnim gigantom že nekaj časa v resnih dogovorih, država pa do njih še ni pristopila.
'Gradimo Evropo obrambe in stojimo Ukrajini ob strani'
07. 03. 2025 17.58Voditelji držav članic EU so na izrednem zasedanju v Bruslju izrazili enotno podporo načrtu za okrepitev evropskih obrambnih zmogljivosti, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb v obrambo. Glede nadaljnje podpore Ukrajini se medtem niso uspeli poenotiti, vendar pa je madžarski premier Viktor Orban pri tem osamljen.
Janša bi za obrambo vzel od zelenega prehoda in nevladnih organizacij
06. 03. 2025 17.17Prvak opozicijske SDS Janez Janša je prepričan, da bo treba sredstva za obrambo dvigniti prej in bistveno bolj kot na dva odstotka BDP. Obenem pa meni, da ti dvigi ne smejo iti na račun zdravstva, šolstva, konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Rezerve medtem med drugim vidi v sredstvih za zeleni prehod in za nevladne organizacije.
Slovenija bi del sredstev za obrambo in varnost usmerjala v splošno odpornost države
06. 03. 2025 06.12Koliko denarja bo Slovenija po novem namenila za vojsko se lahko sprašujemo pred vrhom evropskih voditeljev. Pričakovanja Bruslja so namreč, da naj bi države članice v naslednjih letih v povprečju povečale obrambne proračune za 1,5 odstotka BDP-ja, Evropska komisija bi k temu primaknila še dodatnih 150 milijard evrov posojil za obrambne namene, kar bi v naslednjih letih skupaj naneslo za okoli 800 milijard evrov težek paket obrambe Evrope.
Von der Leynova: Čas je za ponovno oboroževanje Evrope
04. 03. 2025 10.08"Živimo v nevarnih časih. Varnost Evrope je resno ogrožena," je opozorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kot je dejala, je voditeljem držav članic EU poslala načrt za ponovno oboroževanje Evrope. Med drugim je napovedala 150 milijard evrov posojil za naložbe članic v obrambo.
'Ne verjamem, da bi ZDA zapustile Evropo. To pa ne pomeni, da smo lahko brezbrižni'
27. 02. 2025 10.22Zaradi ameriško-ruskih pogajanj o končanju rusko-ukrajinske vojne marsikje po Evropi vlada velika zaskrbljenost. Ena od Putinovih zahtev naj bi bila umik ameriških vojakov iz vseh držav članic Nata, ki so se zavezništvu pridružile po letu 1990. Če bi ZDA zapustile Evropo, kaj bi to pomenilo za njeno varnost in za varnost Slovenije? Smo se sposobni zaščititi sami? Kje bo Trump še popustil Putinu in kaj vse bo ta še zahteval? O tem smo se pogovarjali z Andrejem Benedejčičem, slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.
Evropski politični vrh v Kijevu: komisarje poslali v protiletalsko zaklonišče
24. 02. 2025 06.32Minevajo tri leta od ruske invazije na Ukrajino in vojna se preveša v četrto leto. V znak podpore je v Kijev zjutraj z vlakom prispel tudi evropski politični vrh. Po prihodu predstavnikov Bruslja so se v ukrajinski prestolnici oglasile sirene za zračni napad. Predsednica Evropske komisije je sicer že zjutraj napovedala novo pomoč Ukrajini v višini več kot treh milijard evrov in pospešeno dostavo orožja in streliva.
Ledeni policijski curek in tek za dvometrskim Kličkom
24. 02. 2025 07.00Trije dnevi Putinove "posebne vojaške operacije" so danes postali tri leta. A da ti trije dnevi v resnici trajajo že precej dlje, dobro ve urednica zunanjepolitične redakcije naše televizije. Facebookov spominski opomnik je Katjo Horvat Plevnik pred mesecem dni vrnil v čas pred 11 leti, ko ji je ponovno prikazal fotografijo s čelado na glavi v družbi fotografa Mira Majcna. Pisal se je januar 2014 in v krogu takratne uredniške zasedbe POP TV je padla odločitev, da se gre v Ukrajino. Protestniki, ki so zahtevali odstop tedanjega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča, so namreč že več tednov vztrajali na ulicah Kijeva, postalo je jasno, da so pred vrati velike spremembe.
Golob: Moč Evrope je v njeni enotnosti
19. 02. 2025 06.22V Parizu je potekalo novo srečanje predstavnikov evropskih in neevropskih držav o Ukrajini, na katerem poleg gostiteljice sodeluje še 19 držav, tudi Slovenija. Francoski predsednik Macron si prizadeva uskladiti evropski odziv do Rusije, ki jo je označil kot eksistencialno grožnjo za Evropejce. Slovenski premier Golob je v razpravi izpostavil, da se mora Evropa čim prej usmeriti v izgradnjo lastnih obrambnih sposobnosti in industrije. Prav posebej se je zavzel za takojšnje premirje, pri čemer bi morali vsi pozvati Putina, da naj konča z agresijo in prepreči nadaljnje žrtve.
Peugeot FlexCare jamstvo: 7 let vožnje brez skrbi
19. 02. 2025 00.15Pri Peugeotu so jamstvo FlexCare svojih priljubljenih modelov 208 in 2008 s petih podaljšali na sedem let. S tem sporočajo, da verjamejo v kakovost in zanesljivost svojih vozil, voznikom peugeota 208 in 2008 pa zagotavljajo brezskrbno vožnjo dolgih sedem let.
Rusija proti Natovim silam v Ukrajini, Zelenski: Ultimatom ne bomo popustili
18. 02. 2025 06.34Delegaciji ZDA in Rusije sta v Rijadu razpravljali o obnovi odnosov med Moskvo in Washingtonom ter o Ukrajini, med drugim so se dogovorili, da bosta državi ponovno vzpostavili diplomatsko osebje v Washingtonu in Moskvi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih nastopil ostro: "Ukrajina ruskim ultimatom ni popustila pred tremi leti, ko je Moskva začela svojo obsežno invazijo, in tega ne bo naredila niti zdaj." Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je poudaril, da bi bila namestitev Natovih sil v Ukrajini za Rusijo nesprejemljiva.
Scholz po pogovorih v Parizu: Ukrajino moramo še naprej podpirati
17. 02. 2025 11.56Voditelji več ključnih evropskih držav, EU in Nata so se v Elizejski palači v Parizu zbrali na pogovorih o evropski varnosti in vojni v Ukrajini, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal začetek pogajanj z Rusijo o končanju vojne. Gostitelj, francoski predsednik Emmanuel Macron je pred srečanjem po telefonu govoril s Trumpom. Evropa in ZDA morata sodelovati na področju varnosti, je po srečanju poudaril nemški kancler Olaf Scholz. Ponovil je, da je prezgodaj za razpravo o pošiljanju vojakov v Ukrajino.
'Vojna' umetne inteligence: Se moramo kitajske bati bolj kot ameriške?
10. 02. 2025 06.08Presenečenje leta, ki je zatreslo. Kitajski DeepSeek. Poceni klepetalni robot, ki pa prinaša nekaj dobrih izboljšav, ocenjuje strokovni direktor Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco Marko Grobelnik. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako hitro se dogaja spopad na področju umetne inteligence med ZDA in Kitajsko ter zakaj Evropa zaostaja. Kot meni, sta glavna krivca, zakaj ne pridemo v prvo ligo, evropejska investicijska konservativnost in razvajenost. Kaj pa varnost kitajske umetne inteligence? Nas ogroža bolj od tiste, ki nastaja v ZDA?
Pirc Musarjeva v bran ICC: ZDA spodkopavajo temelje, ki so jih same gradile
07. 02. 2025 06.12Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o sankcioniranju Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Sodišče je obtožil, da zoper Ameriko in njihovega tesnega zaveznika Izrael izvaja nelegitimna in neutemeljena dejanja. Ukrep za uradnike, ki preiskujejo, aretirajo, pridržijo ali sodno preganjajo Američane in zaveznike iz držav, ki niso članice Rimskega statuta o ustanovitvi ICC, ter njihove družine predvideva finančne in vizumske omejitve. Mednarodno kazensko sodišče in Evropska unija sta obsodila sankcije Združenih držav. Kritična je tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.