ekonomska moč
Vpliv pop ikone na politiko in ekonomijo
04. 02. 2024 16.399. maj bo za marsikoga pomemben dan. Nekateri, upajmo, da čim več, se bodo spomnili, da je to dan Evrope, dan zmage nad fašizmom in nacizmom v drugi svetovni vojni, ki zna biti letos ob vzponu sil, ki znova glasno širijo te zavržne ideje, še posebej pester.
Še imamo srednji razred?
27. 01. 2024 13.30V Sloveniji se imamo skoraj vsi za srednji razred, hkrati pa smo prepričani, da ga več ni oziroma da izginja. Vendar kaj to sploh pomeni? In kdo sploh je v srednjem razredu? Zaradi neurejenega trga nepremičnin prav stanovanje ali hiša postaja razredna subvencija. Če jo imaš, če si jo podedoval, si ne glede na dohodek, poklic, izobrazbo, srednji razred. Statistično smo zelo egalitarna država, problem pa je v statistiki, ki temelji samo na dohodku. Razlike nastajajo, ko v enačbo vključimo premoženje.
Popkast: Osnove investiranja
07. 09. 2023 06.12Goldman Sachs je napoved za recesijo zmanjšal za 5 odstotkov, verjetnost recesije je zdaj samo še 15 odstotkov. Imeli smo najhitrejši dvig obrestnih mer v zgodovini, vendar ekonomska moč ne popušča ne v ZDA ne v EU.
Dvojna omejitev demokracije
02. 09. 2023 16.25Zgodovina odnosa med kapitalizmom in demokracijo je zelo protislovna, čeprav nas danes prepričujejo, da je demokracija mogoča le v kapitalističnem tržnem gospodarstvu, prispodobe za politično demokracijo pa neoliberalni in konservativni zagovorniki kapitalizma iščejo v tržni potrošniški izbiri.
Imajo marksisti prav, da je gospodarstvo ključno za razumevanje celotne družbe?
29. 07. 2023 07.11Kljub Marxovi slavni tezi, da so filozofi do zdaj zgolj različno interpretirali svet, prava poanta pa je, da ga spremenimo, bi bilo zmotno misliti, da marksistov ne zanima razlaganje družbenega sveta. Navsezadnje sveta ne moreš spremeniti, če ne veš, kako deluje in zakaj je takšen, kot je. Erik Olin Wright, eden najimenitnejših sodobnih marksistov, zato upravičeno sklepa, da je marksizem v prvi vrsti družbena teorija, ne politični projekt.
Podjetniški pohlep kot vzrok za visoko inflacijo?
17. 06. 2023 16.08Zakaj so cene dobrin in storitev v preteklih letih narasle in zakaj so še vedno visoke? Popularna ameriška razlaga trdi, da so kriva podjetja – natančneje, njihova pohlepnost (razlaga se v angleščini imenuje 'greedflation'). Tako denimo pravi Robert Reich, progresivni ekonomist in nekdanji sekretar za delo v Clintonovi administraciji. Ideja je, da podjetja želijo višje profite zase, ne večje blaginje za navadne ljudi, in zato neupravičeno povišajo svoje cene. Cene niso višje zaradi dejanskih višjih stroškov ali šokov v ponudbi oziroma povpraševanju, kar bi bilo razumljivo, marveč preprosto zaradi želje kapitalistov, da si nakopljejo še več denarja na račun potrošnikov.
Koliko krivde za kolonializem in ekstremno revščino lahko pripišemo kapitalizmu?
15. 04. 2023 07.00V marčevski kolumni z naslovom "Ne, Jason Hickel, kapitalizem ni ustvaril ekstremne revščine" sem prikazal, zakaj je kritični argument, da gresta kapitalizem in ekstremna revščina zgodovinsko gledano z roko v roki, selektiven in luknjičast. Na kolumno se je kritično odzvalo nekaj ljudi, ki so se med drugim spraševali, kako lahko trdim, da odsotnost kapitalističnih institucij po svetu do 19. stoletja (z izjemo Britanije) dokazuje, da kapitalizem ni mogel biti odgovoren za široko razširjenost ekstremne revščine v tistem času.
Zasebna ekonomska moč in 'svoboda' interneta
18. 02. 2023 14.57Danes je že podrobno raziskano in problematizirano vmešavanje državnih struktur v internet, nadzor in vohunjenje nad državljani, usmerjanje javnega mnenja ipd. Edward Snowden je razkril obseg in doseg zbiranja podatkov na najbolj sofisticirane možne načine in tudi moč obveščevalnih služb z uporabo sofisticiranih metod nadzorovanja prek informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Vendar obstaja še eno drugo področje, ki je ravno tako, če ne še bolj nevarno, kot je državno delovanje in nadzorovanje, o katerem pa se, presenetljivo ali ne, precej manj govori. Gre za različne aspekte nevarnosti zasebnega nadzora nad celotno sfero IKT in tudi vlogo, ki jo imajo zasebne korporacije v tem nadzoru.
Kim Džong Un svetu predstavil svojo hčerko
19. 11. 2022 07.35Severnokorejski voditelj Kim Džong Un se je prvič doslej v javnosti pojavil s svojo hčerko in tako potrdil ugibanja javnosti o njenem obstoju. Dekle naj bi bilo staro med 12 in 13 let, voditelj pa naj bi s tem, ko se je z njo pojavil v javnosti elitam pokazal, da ima moč še vedno v svojih rokah.
Nekoč občina mladih, ki zdaj drema na zamujenih priložnostih in investicijah?
18. 11. 2022 15.21Mesto vrtnic, mesto mladih in mesto priložnosti. Pa tudi slovenski Las Vegas. Vse to je nekoč opisovalo Novo Gorico z okolico. Ima svojo univerzo, številne igralnice, ki so čez mejo vabile naše zahodne sosede, in tudi več izhodišč za razvojni preboj. A očitki, da je občina predolgo počivala na svojih lovorikah, med večletnim dremežem pa da je zamudila številne priložnosti, ki bi ji lahko povrnile nekdanji sloves, so vse glasnejši. Katere so največje težave, s katerimi se bo moral ob uspehu na lokalnih volitvah spopasti novogoriški župan?
Pandemično krhanje populistov in obeti liberalne demokratične prihodnosti?
13. 11. 2022 17.50Svet je že več kot desetletje potopljen v demokratično recesijo, kar pomeni stagnacijo in celo delno zmanjševanje tako števila (nekdaj) demokratičnih držav kot kakovosti tistih, ki še stojijo. Delež trdnih demokracij se je po Freedom Housu z zgodovinskega vrha 46,6 odstotkov, ki je bil dosežen v letu 2006 in 2007, zmanjšal na 42 odstotkov do leta 2020. Zadovoljstvo z demokracijo v trdno demokratičnih državah je bilo sodeč po podatkih iz Harvardovega projekta HUMAN v prvem desetletju 21. stoletja relativno visoko, med 50 in 55 odstotkov državljanov je bilo zadovoljnih, nato pa je zdrselo med letoma 2013 in 2018 na skoraj 45 odstotkov. V tem istem obdobju se je po zadnjem letnem poročilu Populists in Power število populističnih vlad v demokratičnih državah povzpelo z okoli šest leta 2000 na kar 19 do leta 2019 – in to ne po naključju.
ZN: Revščina je posledica določenih odločitev pristojnih
17. 10. 2022 08.35Tako v Sloveniji kot v svetu se ob mednarodnem dnevu za izkoreninjenje revščine, ki poteka pod geslom Dostojanstvo za vse tudi dejansko, vrstijo pozivi k odpravljanju revščine, ki jo je pandemija covida-19 še poglobila. Revščina ni nekaj, čemur se ni mogoče izogniti, ampak je posledica določenih odločitev pristojnih, so kritični v Združenih narodih.
Prvo parkirišče z EasyParkovim CameraParkom v Ljubljani!
03. 10. 2022 00.15S tem ParkEF ob Ekonomski fakulteti z najhitrejšim upravljanjem parkiranja v mestu! Upravljanje parkiranja še nikdar ni bilo bolj enostavno, kot je s funkcijo digitalne storitve za upravljanje parkiranja skupine EasyPark. EasyParkov CameraPark po Mariboru in Kopru končno tudi v Ljubljani.
Demokracija v razredni družbi?
04. 09. 2022 12.40Demokracija kot specifična politična praksa in politična ureditev od nekdaj vzbuja zelo protislovne sentimente. Že v antični Grčiji so se bali demokracije. Zakaj je tako, lahko sklepamo že iz samega imena: demokracija označuje v bistvu moč in vladavino ljudstva (demos + kratos/kratein) – pri tem je treba seveda poudariti, da so v ljudstvo takrat bili všteti le polnoletni moški, ženske, tujci, sužnji pa ne. In vendar je bila ta demokracija zelo nevarna, saj je omogočala ljudstvu, da vpliva na lastne življenjske okoliščine. Znamenite Klejstenove reforme so omogočile vključitev kmetov v politično skupnost, kar je v tistem času pomenilo tudi, da se je pritisk na ekonomsko izkoriščanje kmetov zelo zmanjšal in so lahko kmetje, s tem ko so postali tudi državljani, ubežali izkoriščanju s strani bogatih.
'Nisem prevaral nobenega volivca. Vztrajam, ker mi ni nihče ničesar dokazal'
27. 02. 2022 07.00Kakšne bodo gospodarske posledice konflikta za slovenska podjetja, ki delujejo v Ukrajini in Rusiji? O tem, pa tudi o kadrovskem cunamiju v energetiki, političnem eksperimentu Povežimo Slovenijo in osebni odgovornosti pri nabavi zdravstvene opreme, ki je pod drobnogledom organov pregona, smo se pogovarjali z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom. Intervju s prvakom koalicijske Konkretno odpira serijo debat z najmočnejšimi domačimi političnimi igralci, ki jih pred aprilskimi volitvami pripravljamo v naši osrednji informativni oddaji in na 24ur.com.
'Socialno tržno gospodarstvo' - nesporazum ali izpraznjenost slovenske politike?
20. 11. 2021 07.00Datum državnozborskih volitev je znan, volilne kampanje so, sicer neuradno, že v polnem teku. Z vsakim novim škandalom vlade se kaže tudi nemoč opozicije, da predstavi konkretno alternativno politično-ekonomsko zgodbo. Namesto nekega novega koncepta, KUL poudarja pot nazaj, del liberalne politike pa išče novega obraza, za kar se zdi, da so ga v viharju zamenjav in nepotrditve dosedanjega vodstva različnih energetskih družb tudi našli. Neobstoj koncepta, s katerim bi lahko liberalne stranke združene v KUL lahko predstavile alternativo obstoječemu konservativnemu neoliberalizmu, ne preseneča, saj so v zadnjih dveh desetletjih vse vlade sprejemale dokaj podobne socialne in ekonomske politike.
Študenti študij začeli v živo, vsi upajo, da ga bodo tako tudi končali
01. 10. 2021 08.42Študijsko leto 2021/2022 se začenja. Študenti bodo, ob izpolnjevanju enega izmed pogojev PCT, študij začeli v predavalnicah, a ŠOS opozarja, da morajo tisti študenti, ki ne izpolnjujejo pogoja P ali C, če želijo priti do predavalnic, opraviti plačljivi test, saj samotestiranje, ki ga obvezno opravijo v izobraževalni ustanovi, za javni potniški promet ne velja.
Lahovnik: Kjer je konkurenca velika, bo porast cen nekoliko manjši
25. 05. 2021 06.00Vračamo se v normalnost, a dejstvo je, da je ta dražja. V primerjavi z lanskim decembrom se je kruh podražil za 2 odstotka, zelenjava za 10, sadje za 4, za 5 odstotkov pa se je podražil sladkor. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je pojasnil, da proizvajalci podražitve napovedujejo zato, ker so občutno dražje tudi surovine. Kot je dodal ekonomist Matej Lahovnik, se cene višajo po nabavni verigi navzgor. Hkrati je ocenil, da bo na področjih, kjer je konkurenca res velika, na primer v trgovinah, porast cen nekoliko nižji.
O frakcijah in demokraciji
27. 03. 2021 07.00Po šestem januarju letošnjega leta, ko je množica Trumpovih podpornikov vdrla v Kapitol – sedež federalne vlade ZDA – in želela spremeniti izid predsedniških volitev, je postalo jasno, da sta sektaštvo in polarizacija v ameriški politiki dosegla nevarno raven, raven, ki ogroža moč in stabilnost federalne unije ter delovanje njenih demokratičnih procesov. To se seveda ne dogaja prvič: Združene države Amerike so sredi 19. stoletja že razpadle na dva dela zaradi vprašanja suženjstva, političnemu nestrinjanju pa je sledil krvav notranji konflikt.
Nasilje nad ženskami – pandemija, ki vztraja že tisočletja
28. 11. 2020 13.10Še preden je pozornost sveta uzurpiral virus, je obstajala neka druga pandemija, ki je v običajnih časih in razmerah, ki niso bile krizne, rezultirala v življenjih 243 milijonov žensk, ki so na letni ravni žrtve nasilja svojega intimnega partnerja. V razmerah, ki niso bile izredne in niso predvidevale nobenih interventnih zakonov za reševanje tega »problema«, je vsak dan življenje izgubilo 137 žensk – samo zato, ker so ženskega spola. 60 let nazaj so bile ene izmed žrtev femicida tudi tri znamenite sestre Mirabal-Patria, Minerva in Maria Teresa, dan njihove smrti pa je postal obeležen kot Dan mednarodnega boja proti nasilju nad ženskami.
Pandemija v ZDA: drugačen način vodenja kampanj in dokaz, da ni vse politično
19. 10. 2020 07.27Leto 2020, ki smo si ga predstavljali, ko je ura odbila polnoč in smo nazdravili z najbližjimi, zagotovo ni vključevalo scenarijev o koncu življenja, kot ga poznamo. V letu 2020, ki smo ga pričakovali, v sredini oktobra glavna tema ne bi bil nek virus, temveč ameriške predsedniške volitve. A pandemija je seveda, tako kot na vse ostalo, vplivala tudi na kampanji demokratskega in republikanskega predsedniškega kandidata, Josepha Bidna in aktualnega predsednika ZDA Donalda Trumpa.
Ali slovenska zunanja politika drastično spreminja svojo usmeritev?
25. 07. 2020 06.02Najprej nasprotovanje migrantskim kvotam, pa Janševe kritike evropskih institucij in nekaterih politikov, ta teden pa še odkrita podpora Madžarski in Poljski, ki nasprotujeta pogojevanju evropske pomoči s spoštovanjem vladavine prava. Se Slovenija vse bolj približuje državam višegrajske skupine ali se oddaljuje od t. i. jedrnih držav? Kaj o tem meni profesor mednarodnih odnosov Zlatko Šabič s Fakultete za družbene vede.
Kitajska dominacija: Razmere imajo elemente hladne vojne, le da so kitajske lovke povsod
19. 07. 2020 12.34Napetosti med ZDA in Kitajsko imajo elemente hladne vojne, pravi profesor ameriških in svetovnih študij na Fakulteti za družbene vede Bogomil Ferfila. Kot ocenjuje, bo "protikitajski tabor" vzpon Kitajske le težko ustavil, čeprav se bo zatekel h konceptu vezane trgovine in drugim poskusom metanja polen pod kitajske noge. "Kitajcem je uspelo vzpostaviti sistem, ki je mešanica politike, gospodarstva in vojske, in se zdi neustavljiv," pravi.
'Niso nas naučili razlike med močjo in avtoriteto. Niti, kako oboje pravično izvajati'
09. 06. 2020 13.30Občutek moči je tisti, ki v veliki meri določa, kakšna je naša interakcija z drugimi posamezniki in družbo. Večja, kot je moč posameznika, boljši je njegov dostop do virov, kot so hrana, izobrazba, delovno mesto, celo nabor potencialnih partnerjev. Težava pa je, da je mogoče postati "pijan od moči", pravi Marwa Azab, strokovnjakinja s področja nevroznanosti.
Stabilnost koalicije druge republike
23. 05. 2020 15.58Po dveh mesecih karantene je bil v Sloveniji razglašen konec epidemije nove koronavirusne bolezni (covid-19). Republika Slovenija je v času trajanja epidemije zabeležila 1.465 okužb, 103 smrti in 270 ozdravljenih.
Zakaj opozicijska SDS ni alternativa?
08. 02. 2020 10.14Po padcu vlade Marjana Šarca bodo slovenski volivci prej ali slej postavljeni pred dilemo, komu na naslednjih (predčasnih) volitvah nameniti svoj glas. Odhod prvaka DeSUS iz politike priča, da kult osebnosti večnega predsednika v slovenskem političnem prostoru ostaja le še prvak stranke SDS.
Če ne bomo 'pozdravili bolne Zemlje', grozijo višje cene in pomanjkanje hrane
25. 01. 2020 10.42S planeta smo izbrisali 83 % divjih sesalcev, polovico rastlinstva in drastično posegli v kopenske in morske ekosisteme. Milijonu vrst grozi izumrtje. Izguba biotske pestrosti je eno najhujših tveganj, ki grozi človeštvu. Ljudje in gospodarstvo smo namreč ’krvavo’ odvisni od narave. Svetovni gospodarski forum je izračunal, da je več kot pol svetovnega BDP odvisnega od narave in njenih virov. Zdaj je na potezi gospodarstvo, ki ima ključno vlogo pri ’zdravljenju bolne Zemlje’.
Dvoličnost? Kako bo 'generacija enega klika' ohromila in onesnažila mesta
20. 01. 2020 06.00Spletno nakupovanje in storitve, ki do vrat prinesejo vse od hrane do pijače in celo odnesejo vašo pošto, še nikoli niso bile tako priljubljene, kot so prav danes. Od leta 2014 do 2019 se je spletna prodaja potrojila, še vedno raste in analitiki ji rast napovedujejo tudi v prihodnje. Ima pa tovrstno udobje tudi okoljske posledice. In je eden od razlogov, da je mlajša generacija tarča očitkov, da, ko gre za okolje, ne živi tako, kot pridiga.
'Globalizacija je šla predaleč'
19. 01. 2020 07.00"Globalizacija je šla predaleč, preveč smo zanemarili družbene faktorje in okolje. Prav tako globalizacija nikoli ne sme priti do točke, ko je ogrožen nacionalni mir. Brez socialne kohezije demokratični sistem ne more delovati," pravi oče Svetovnega ekonomskega foruma v Davosu Klaus Schwab. Ob jubilejni, 50. izdaji foruma, pravi, da se morajo odnosi med deležniki v današnjem svetu temeljito spremeniti.
Se bo imperij družine Janković zrušil?
19. 11. 2019 07.35Kakšne so posledice razveljavljene prisilne poravnave za eno od podjetij družine Janković? Kako velik vpliv je imela na razveljavitev javnost, ki je skočila na noge zaradi nameravanega manevra Jankovićev, da skoraj 29 milijonov evrov dolgov kar odpišejo? Kaj sledi? O tem z ekonomistom Matejem Lahovnikom.