duševna motnja
Leon in Andreja odkrito spregovorila o boju z depresijo
08. 10. 2024 19.22Kdaj vas je nazadnje kdo vprašal, kako ste? Kako se imate v službi? In kdaj ste iskreno odgovorili, da niste v redu? Da ste žalostni, da se borite z občutki brezupnosti, krivde in ničvrednosti? Dejstvo je, da služba precej vpliva na naše duševno zdravje. Stres, preobremenjenost, strah pred izgubo službe, za piko na i pa še slabi odnosi med sodelavci. Vse to so dejavniki, ki lahko vodijo v depresivne motnje, te pa do manjše produktivnosti in dolgotrajne bolniške odsotnosti. Zdi se kot začarani krog, iz katerega je nemogoče izstopiti. Pa vendar se da, kar dokazujeta Andreja in Leon, ki sta premagala depresijo.
Temna stran vrhunskega športa: Boj z depresijo in tesnobo
27. 09. 2024 16.28Caroline Garcia, nekdanja četrta teniška igralka sveta, je zaradi hudih napadov tesnobe in panike predčasno končala sezono. Njena izkušnja ni osamljen primer – v preteklosti sta o podobnih težavah spregovorila tudi olimpijski plavalec Michael Phelps in gimnastična prvakinja Simone Biles, ki sta se soočala z depresijo, tesnobo in paničnimi napadi. Duševna stiska med vrhunskimi športniki je velik problem, nič manjši, kot je tudi nasplošno v družbi.
Zdravnik zapeljal s pečine, da bi ubil družino, a v zapor ne bo šel
28. 06. 2024 17.01Okrožni tožilec kalifornijskega okrožja San Mateo, Steve Wagstaffe, čigar urad je vložil obtožnico proti Dharmeshu Patelu, ki je želel ubiti svojo družino, a je bila zavrnjena, je "razočaran nad odločitvijo sodišča". Njegovi somišljeniki pa pravijo, da gre le za zadnji dokaz o škodljivi spremembi kazenske zakonodaje v ameriški zvezni državi Kalifornija, kjer ima niti v rokah demokratski guverner Gavin Newsom.
'Poslušajte osebe v stiski, opazujte jih, predvsem pa jim bodite zavezniki'
09. 10. 2023 12.35Težave, ki so očem velikokrat skrite, a so vedno bolj pogoste. O simptomih tesnobe, anksioznosti in depresije predvsem odrasli neradi govorijo, a se že tretjina vsakodnevno sooča z njimi. Podobno je tudi med mladimi in stanje se z leti samo še slabša: vsak tretji mladostnik ima povišano verjetnost depresije, ravno toliko jih vsaj enkrat tedensko doživlja nervozo, razdražljivost ali nespečnost. Desetina mladostnikov pa ima duševne težave že diagnosticirane.
Ko telo in duša ječita od bolečine, pa človek ne ve, zakaj
03. 10. 2023 13.14V naselju Placar nedaleč od Ptuja je že s ceste moč videti ljubko prostorno hišo barve breskve. Pred njo je več parkiranih avtomobilov, zato bi človek pomislil, da gre morda za gostišče. No, na nek način je res tako, četudi ta hiša gosti ljudi na nekoliko drugačen način. Vrata odpira tistim, ki so se znašli v globoki življenjski stiski in ne vedo več, kako naprej.
Strah pred trpljenjem: 'Za evtanazijo bi se letno odločilo do 50 oseb'
07. 06. 2023 07.49Pravica do dostojanstvene smrti in svoboda glede samostojnega odločanja o tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji je čas za slovo na eni strani, na drugi pa zdravniško poslanstvo ohranjanja življenja in pomisleki glede možnih zlorab. Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v društvu Srebrna nit, precej razdvaja javnost. In medtem ko mu zdravniške organizacije ostro nasprotujejo, češ da ne bodo postali 'rablji svojih pacientov', je pobudnikom predloga zakona že uspelo zbrati 5000 podpisov, potrebnih za vložitev v parlamentarni postopek.
'Trendovsko se je identificirati z duševno motnjo'
11. 04. 2023 18.53TikTok je družbeno omrežje, ki hitro pridobiva nove uporabnike. Pri nas jih je bilo v 2021 že več kot 100.000, globalno naj bi jih bilo dnevno približno 30 milijonov. Cilj ustvarjalcev? Ustvariti viralen video. S tem ni nič narobe, dokler gre za neškodljivo zabavo, a težava postaja, da je omrežje postalo neusahljiv vir dezinformacij o duševnem zdravju, ki lahko uničujoče vplivajo na mlade. Kaj ima pri tem algoritem?
Prostovoljno končanje življenja: 'Predlog ima varovalke, da ne bo zlorab'
04. 04. 2023 15.27Avtorji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki omogoča pomoč v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja in je bil pripravljen v okviru Srebrne niti, so zaprosili za določitev šestmesečnega roka, v katerem bodo zbirali 5000 podpisov za vložitev predloga zakona v DZ. Predlog ima varovalke, da ne bo zlorab, so pojasnili.
Ubil je mamo, 'ker ga je hipnotizirala'
14. 03. 2023 14.57Ne, naslov ni senzacionalističen, da bi pritegnil čim več bralcev. To se je zares zgodilo in zares tako, kot piše. In četudi sem novinarka z že veliko kilometrino, moram priznati, da me je pogovor z dvema moškima, danes sta stara 28 in 43 let, presunil, pretresel in še vedno razmišljam o tem, kaj se jima je zgodilo.
Letošnji mednarodni dan epilepsije posvečen destigmatizaciji bolezni
13. 02. 2023 06.29Vsak drugi ponedeljek v februarju zaznamujemo mednarodni dan epilepsije. Letošnji je posvečen destigmatizaciji bolezni, saj se mnogi bolniki težje kot z dejansko boleznijo soočajo prav s stigmo, povezano z boleznijo. Strokovnjaki opozarjajo, da se bo zaradi staranja prebivalstva delež starostnikov z epilepsijo v prihodnje še povečeval.
Psihiatrinja: Martina Veseljko je psihično zdrava in zavestno igra vlogo žrtve
14. 10. 2022 19.09Vodjo meditacij, numeroloških tečajev in treningov za bolj veselo in izpopolnjeno življenje ter članico kulta hepi hepi Martino Veseljko so v petek znova pripeljali na sodišče. Na sodni epilog že več kot leto in pol čaka v priporu na Igu. Očitajo ji, da naj bi pred tremi leti za skupno 180.000 evrov ogoljufala dve svoji tečajnici. Krivde ne priznava, vso odgovornost pa prelaga na svoja šefa oziroma duhovna mojstra, zakonca Saša in Eleno Ignjatović, ki naj bi jo nič hudega slutečo vpletla v nekakšno piramidno shemo. V petek je bila na vrsti sodna izvedenka psihiatrične stroke, ki je dejala, da je gospa psihično zdrava in da zavestno igra vlogo žrtve.
'Mama je prišla v sobo, ugotovila, da še ni prepozno, in me odpeljala k psihiatrinji'
17. 05. 2022 17.32Nisi okej? Povej naprej. Pod tem geslom poteka prva nacionalna kampanja proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji. Vendar pa destigmatizacija ne bo dovolj, država se namreč sooča s hudimi težavami na področju dostopnosti pomoči. Oziroma – kot je na dogodku kampanje poudarila psihiatrinja dr. Vesna Švab: "Veliko je mogoče narediti s kampanjo osveščanja, mogoče je izobraziti svojce, da vedo, kako biti pozoren na stiske, zapiranje vase. Ampak če ni strokovne pomoči, je problem velik. In strokovne pomoči v tej državi ni dovolj. Srečujemo se z nerazumnimi čakalnimi dobami. Treba je reorganizirati službe, da se bodo odzvale na potrebe ljudi."
Depresija, bolezen tisočerih obrazov
09. 10. 2021 07.00Depresija je najpogostejša duševna motnja in se lahko pri vsakem posamezniku pokaže v drugačni luči. Kronično depresijo ima približno sedem odstotkov ljudi v Evropski uniji, Slovenija pa je še nekoliko nad tem povprečjem. Depresija je sicer dvakrat pogostejša pri ženskah, posebej v mladostništvu in zgodnji odraslosti, s starostjo pa se ta razlika nekoliko zmanjšuje. Ocenjujejo, da bo vsaj enkrat v življenju za depresijo zbolela vsaka šesta oseba, ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami.
Vpliv nerešenih otroških in mladostniških duševnih težav na kasnejše življenje
27. 06. 2021 07.00Čeprav se je epidemija covida-19 uradno končala, so se stiske otrok in mladostnikov med njo spremenile, postale so zaskrbljujoče, opažajo strokovnjaki. Več mladih toži o psihičnih težavah in zlorabah, več jih razmišlja o samomoru. Na drugi strani primanjkuje ustrezno podkovanega kadra, ki bi jim pomagal, pot do njega je občutno predolga. Začarani krog pomanjkljive sistemske ureditve duševnega področja je postal očitnejši. Kaj to pomeni? Kaj se lahko zgodi, če psihičnih stisk ne zatremo v kali, torej v otroštvu, mladostništvu?
Analizirali podatke 700.000 bolnikov in ocenili, kdaj se običajno začnejo duševne bolezni
19. 06. 2021 09.31Nova študija je preučevala, pri kateri starosti nastopijo nekatere najpogostejše duševne bolezni. Starost, pri kateri se duševne bolezni običajno pojavijo, je za psihologe zelo pomembna informacija. Zgodnja obravnava namreč ključno izboljša dolgoročno kvaliteto življenja bolnika v primerjavi s primeri, ko se zdravljenje začne leta po začetku motnje.
Kako pridemo od čustvene zamere do hladnokrvnega morilca? Na kaj je treba paziti?
29. 04. 2021 06.00Je epidemija covida-19 slo po maščevanju 20-letnega Gorenjca, ki je načrtoval množični poboj, še poslabšala? Kako prepoznati, da nekdo načrtuje nekaj podobnega? Je dolgotrajna čustvena zamera prerasla v morilsko osebnost? V oddaji 24UR ZVEČER so gostili kliničnega psihologa in sodnega izvedenca Tristana Riglerja.
Osumljenec načrtoval množični poboj, njegov motiv maščevanje
28. 04. 2021 10.17Policija je ob pomoči ameriških varnostnih organov prijela osumljenca, ki je načrtoval množični poboj v več javnih ustanovah. Prek spleta je naročil orožje in strelivo, ki so ga zasegli ameriški organi ter o tem obvestili slovenske. Neuradno gre za 20-letnika, ki naj bi se želel maščevati sošolcem iz osnovne šole. Imel naj bi natančen seznam lokacij in oseb, strelski pohod je načrtoval na več lokacijah na območju Radovljice.
Vrhovno sodišče: država ni poskrbela za mladostnike s težkimi duševnimi motnjami
17. 12. 2020 13.14Vrhovno sodišče opozarja na protiustavno pravno praznino pri namestitvah mladoletnikov s hudimi duševnimi motnjami. Ker ocenjuje, da takšne protiustavne izvedbene pravne praznine z ustaljenimi metodami pravne razlage ni mogoče zapolniti, ustavnemu sodišču predlaga, da oceni skladnost zakonov o socialnem varstvu in o duševnem zdravju z ustavo.
Slabše soočanje s težavami: kakšna je povezava z izkušnjami v otroštvu?
13. 06. 2020 16.08Ali obstaja povezava med obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu in funkcioniranjem v odraslosti? Kaj sploh pomenijo obremenjujoče izkušnje? V prvi tovrstni raziskavi v Sloveniji raziskovalci ugotavljajo, da so tri četrtine anketiranih v otroštvu doživele vsaj eno obremenjujočo izkušnjo, četrtina pa štiri ali več. To pomeni, da imajo večjo verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske simptome in tvegana vedenja.
Na seznamu duševnih bolezni: računalniške igre lahko človeka zasvojijo vsaj tako kot kokain
26. 06. 2018 21.17Zasvojenost z računalniškimi igrami je po novem duševna bolezen oziroma motnja. Na seznam bolezni jo je nedavno uvrstila Svetovna zdravstvena organizacija, ki poudarja, da lahko video igre človeka zasvojijo prav tako kot kokain. V organizaciji so prepričani, da bo ta korak pomagal družinam, zdravstvenim delavcem in vladam, da bodo motnjo hitreje prepoznali in se učinkoviteje borili proti njej. Kritiki pa opozarjajo, da bo to povzročilo le še večjo stigmatizacijo mladih ljudi, ki so med najpogostejšimi igralci video iger.
Vas je sram priznati, da doživljate panične napade? Da imate duševne motnje? Nikar, vsak tretji Evropejec jih ima
10. 10. 2016 06.30Glede na raziskave bo eden od treh Evropejcev predvidoma enkrat v življenju izkusil težave v duševnem zdravju. Večina v teh razmerah, ko je še vedno sramotno priznati, da imaš panične napade ali druge motnje, ne bo deležna hitre in učinkovite prve pomoči v primeru hude stiske. Čakalne vrste so krute.
Starši otrok z duševnimi motnjami lahko pomoč poiščejo na starševskih treningih
25. 05. 2016 13.23Duševno motnjo ima približno deset odstotkov otrok, najpogosteje pa se izraža v agresivnem vedenju. Starši se zato velikokrat počutijo nemočne in brez podpore, a zdaj lahko pomoč poiščejo na treningih starševstva.
Ljudje, ki ljubijo samoto, in ljudje, ki so vanjo pahnjeni: introvertiranost, sramežljivost ali socialna fobija?
07. 03. 2016 08.16Če je posameznik v družbi bolj tiho, to še ne pomeni, da je depresiven. Lahko je introvertiran - na voljo ima omejeno količino energije, ki mu jo druženje črpa, povrne si jo lahko le v samoti. Lahko je sramežljiv – strah ga je, da bi se osramotil, zato je zadržan. Lahko pa trpi za socialno fobijo. Kdaj gre za osebnostno lastnost in kdaj za motnjo, ki bi jo morali zdraviti?
Psihiatrinja: poskušal se je zaščititi z izvrstno telesno kondicijo in se programiral za obrambo
23. 08. 2014 13.44Psihiatrinja je o domnevnem blogu strelca na policista v Litiji dejala, da je skupnost v njegovem primeru očitno spregledala hudo duševno motnjo. Poskušal si je pomagati z vojsko in se zaščititi z izvrstno telesno kondicijo, kljub klicu na pomoč pa te ni dobil pravočasno.
Življenje z Downovim sindromom
07. 01. 2014 20.22Ko se je pred 17 leti rodila vnukinja z Downovim sindormom, je bil to za vse velik šok, pripoveduje babica dekleta s to duševno motnjo, saj ni bilo niti prave literature. Zdaj si vse več ljudi in organizacij prizadeva, da bi jih bolj vključili v družbo. A se še vedno zgodi, da so nezaželeni.
Ujeta v krempljih depresije
02. 11. 2011 13.06Vsak sedmi Slovenec ima duševno motnjo in vsak tretji jo bo imel vsaj enkrat v življenju, najpogosteje anksioznost ali depresijo. Ljudi z duševnimi motnjami je tako v Sloveniji kot v svetu vse več. Z depresijo se je soočala tudi Andreja.
Obsedel me je 'anoreksični hudič'!
14. 03. 2010 06.30Constance Barter je do 13. leta živela povsem normalno življenje. Takrat pa je začela trenirati atletiko in postala dobesedno obsedena s športom in hujšanjem. Leto pozneje se je v bolnišnici borila za življenje.
Delavci pod pritiskom in stresom
06. 12. 2009 10.14V času kize je opazen porast bolniških staležev zaradi duševnih in vedenjskih motenj pri delavcih. Glede na stanje v družbi in gospodarsko klimo se bo ta trend najverjetneje nadaljeval.
Sem kot lutka v rokah bolezni
01. 11. 2009 06.30Nekaj dni hude depresije se spremeni v evforično razpoloženje. Sorodniki so presenečeni, človek, ki to doživlja, se tega sploh ne zaveda. To se je pred enajstimi leti začelo dogajati učiteljici iz Združenih držav, ki je pred dnevi obiskala Slovenijo.
Je depresija bolezen žensk?
09. 09. 2009 10.01Depresija je duševna motnja. Prizadene lahko vsakogar ne glede na družbeni status, starost, spol ali izobrazbo. Pri ženskah je od dva- do trikrat pogostejša kot pri moških.