državni les
Goldberger: Brez zamere, ampak Domen je malce čez les ...
31. 03. 2025 13.16Navdušenje po najdaljšem smučarskem poletu na skakalnicah v zgodovini, avtor pa nihče drug kot Domen Prevc, se gotovo še nekaj časa ne bo poleglo. Kako mu je to uspelo? Se lahko gre še dlje? Je varno? Kako bo odgovoril organizator tekem v poletih v Vikersundu, ki je s Stefanom Kraftom in njegovim skokom 253 metrov in še malo iz leta 2018 držal svetovni rekord? Med drugimi se je na svetovnem medmrežju javil tudi legendarni avstrijski šampion Andreas Goldberger, ki je sicer strokovni sokomentator pri avstrijski državni televiziji ORF. Tudi on je bil navdušen nad podvigom Slovenca. Goldi je prvi človek v zgodovini, ki je poletel preko magične meje 200 metrov, a pri tem podrsal po tleh.
Na predvečer praznika dela bodo po gričih zagoreli kresovi
30. 04. 2024 06.15Po gričih bodo na predvečer praznika dela zagoreli kresovi, sindikati in nekatere druge organizacije pa bodo poskrbeli za vsebino kresovanj. Na kresovanju na Rožniku v Ljubljani bodo spregovorili predsednica svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, predstavniki konfederacije sindikatov javnega sektorja in konfederacije sindikatov Pergam.
Mračni utrinki vsakdana Severne Koreje
25. 03. 2024 08.25Fotograf agencije AFP Pedro Pardo se je med 26. februarjem in 1. marcem letos odpravil na oddaljeni del kitajske meje ob Severni Koreji in v objektih ujel mračne prizore vsakdanjega življenja v popolnoma izolirani Severni Koreji.
Interventni posegi na strugah rek naj bi bili zaključeni še pred zimo
05. 10. 2023 18.12Po srečanju z župani občin na povodju Kamniške Bistrice je državni sekretar in vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic zagotovil, da bodo interventni posegi na strugah zaključeni do pozne jeseni. Sledila bo celovita sanacija, ki pa mora biti strokovna. V nasprotnem lahko sanacija naredi več škode kot koristi, je dejal Šefic. Iščejo pa še rešitve, kaj narediti z naplavljenim lesom in odkopanim gramozom iz strug.
Če Snebrčani ne bodo ukrepali, bi se hiše lahko začele posedati
23. 08. 2023 19.47Če prebivalci Sneberskega nabrežja ne bodo ukrepali, se lahko čez leto dni zgodi nova katastrofa, saj bi se hiše lahko začele posedati. Tako je po večurni analizi razmere v naselju povzela ekipa analitikov z biotehniške fakultete. Vlago v konstrukcijah so izmerili zunaj in znotraj stavb, še dovoljena meja je ponekod presežena za polovico. Zdaj bodo prizadetim poslali še pisne ugotovitve in navodila. Če želijo svoje domove ohraniti, je ključno, da stene čim bolj odprejo.
Rovi okoli Ruš: skrivnostne zagonetke, lokalne legende in lov za odgovori
28. 05. 2023 08.00Ko je lani tak čas med Rušani završala novica, da je skupina vztrajnih domačinov po letih iskanja našla vhod v več kot 70 metrov dolg rov, ki je prej veljal za legendo, si prebivalci tega majhnega štajerskega mesteca še mislili niso, kakšna odkritja vse jih čakajo. Ne le rudnik, v katerem naj bi po pripovedih 'staroselcev' kopali zlato, okoli Ruš se očitno skriva še vrsta drugih jam in predorov. V zgolj enem letu so našli še tri, v sodelovanju z lokalnim planinskim društvom pa so jih zdaj prvič predstavili javnosti. Pridružili smo se jim na Pohodu po rovih okoli Ruš.
Premier odgovarjal na poslanska vprašanja: Kdaj boste preboleli 24. april?
24. 01. 2023 10.25Plačni sistem danes ne deluje zaradi vseh parcialnih dogovorov, ki so jih v preteklosti sprejemale vse dosedanje vlade, je v odgovoru na poslansko vprašanje v DZ dejal predsednik vlade Robert Golob. Napovedal je, da bo napovedana plačna reforma zajemala tudi povišanje plač voljenih funkcionarjev, a šele s prihodnjim mandatom. Mahničeve očitke o korupcijski aferi na Kosovu pa je zavrnil in ocenil, da v največji opozicijski stranki ne morejo preboleti 24. aprila, ko je stranka Gibanje Svoboda slavila na parlamentarnih volitvah.
Država bo gospodarstvu pomagala s subvencioniranjem energetskih stroškov
30. 08. 2022 06.18Odbor DZ za gospodarstvo je na nujni seji z 10 glasovi za in brez glasu proti podprl predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Vlada poudarja, da ne gre za zadnji korak pomoči, medtem ko si v opoziciji želijo, da bi ta zajemal širši nabor upravičencev in energentov. Poleg tega bo država pet milijonov evrov namenila za energetsko učinkovitost podjetij.
Začetek ocenjevanja škode v gospodarstvu po požaru na goriškem Krasu
09. 08. 2022 14.53Skupno okoli 50 lastnikov zasebnih gozdov na goriškem Krasu zaključuje spravilo lesa, ki so ga zaradi julijskega obsežnega požara tam interventno posekali. Medtem imajo delavci družbe Slovenski državni gozdovi za spravilo lesa še čas do 20. avgusta. Gospodarsko ministrstvo pa bo zbiralo oceno škode v julijskem požaru na goriškem Krasu, ki so jo utrpele gospodarske družbe, samostojni podjetniki, posamezniki, zavodi in zadruge na strojih, opremi, zalogah in izpadu prihodka v občinah Komen, Miren-Kostanjevica in Renče-Vogrsko. Oškodovanci morajo oceno škode poslati do 29. avgusta.
Na Krasu že poteka izvoz lesne mase in čiščenje pogorišča
03. 08. 2022 11.20Ob požaru na goriškem Krasu je bilo za zaustavitev ognjene stihije potrebno narediti več interventnih posekov gozda. Les iz teh posek mora biti po uredbi poveljnika Civilne zaščite odstranjen do 20. avgusta, saj lahko v primeru novega požara predstavlja nova žarišča. Prizorišče so si ogledali tudi pristojni s kmetijskega ministrstva in predstavniki Zavoda za gozdove in podjetja Slovenski državni gozdovi, ki so poudarili, da mora biti lesa masa čim prej odstranjena, saj predstavlja nevarnost za ponoven vžig.
Načrt sanacije gozda na Krasu mora biti izdelan do 1. oktobra
02. 08. 2022 09.53Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) mora do 1. oktobra izdelati načrt sanacije gozda na Krasu, ki ga je julija prizadel obsežen požar. V procesu izdelave načrta sanacije bo potekalo tudi ocenjevanje škode. Obnova gozda bo trajala več let, lahko tudi desetletij. Gozd na območju požara bo dobil drugačno podobo, so za STA poudarili na ZGS. Ob požaru na goriškem Krasu je bilo za zaustavitev ognjene stihije potrebno narediti več interventnih posekov gozda. Les iz teh posek mora biti po uredbi poveljnika Civilne zaščite odstranjen do 20. avgusta, saj lahko v primeru novega požara predstavlja nova žarišča. Lastniki gozdov, ki želijo sami odpeljati les, imajo za to le še teden dni časa.
Največji požar v zgodovini Slovenije pogašen, a previdnost je še potrebna
01. 08. 2022 12.45Po 17 dneh boja s plameni lahko Kraševci, gasilci in ostale ekipe na terenu končno zadihajo. "Največji požar v zgodovini Slovenije je pogašen, ob 19. uri bo preklican tudi državni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju," je sporočil vodja intervencije Simon Vendramin iz Gasilske enote Nova Gorica. Na terenu sicer ostaja požarna straža, društva, ki jo bodo izvajala, bodo ob tem zadolžena tudi za gasilsko stražo. Pregled pogorišča bodo opravili dvakrat na dan. Po prvi oceni Zavoda za gozdove Slovenije je požar zajel območje, veliko 3600 hektarjev.
Intervencijsko posekan les mora čim prej iz gozda, čas za drva bo pozneje
27. 07. 2022 18.26Ob ustvarjanju protipožarnih presek, da se obsežen požar na Krasu ne bi še bolj širil, so posekali številna drevesa. "Sekalo se je vse: državne, občinske, zasebne parcele," je dejal župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar. Ta lesna masa, ki zdaj leži na tleh, pa je zelo nevarna, saj se bojijo, da bi prišlo do ponovnega vžiga. Zato bo sledilo pospravilo intervencijsko posekanega lesa na koridorjih, kjer so sekali. Danes je bila izdana odredba, da bo do 20. avgusta treba odstraniti ta požagani les. Zasebni lastniki ga lahko do 8. avgusta odstranijo sami, če se bodo odločili za to, morajo to sporočiti do 1. avgusta. Les se bo vozil na deponijo, kjer bo zmlet v sekance in nato prodan na trgu, denar pa bo čim bolj pravično razdeljen lastnikom. Za lokacijo odvoza so izbrali območje pod Cerjem, ki je dostopno tudi za tovornjake. Stroške odstranjevanja lesa bo prevzela država.
Požar nad Preddvorom: 'Na koncu sta bila ves trud in vsaka kapljica znoja poplačana'
10. 04. 2022 10.28"Gasilci so na terenu pustili svojo dušo in srce, ponovno smo dokazali, da v gasilstvu ne poznamo občinskih, regijskih in celo državnih meja," o požrtvovalnem delu svojih kolegov pravi vodja intervencije največjega požara na Gorenjskem. Na pogorišču na Potoški gori, kjer že rastejo žafrani, nam je med drugim pojasnil, kako se je rešilo 17 ujetih gasilcev, s čim vse so ustavljali plamene in česa ognjeni zublji začuda niso pogoltnili.
Kako bi stranke gospodarile z gozdovi: Denar od lesa za pokojnine, posegi v SiDG ...
09. 04. 2022 11.51Da je gozd naše veliko bogastvo, se politika strinja že nekaj časa, a praksa pravi, da je naše bogastvo vedno znova tudi skušnjava. Bitka za dve milijardi evrov vreden državni gozd je namreč, po kadrovskih menjavah sodeč, v ospredju vsake vlade. A o kvaliteti upravljanja bi se dalo razpravljati, v oči bodejo že kraje lesa, ki jih merimo v desetinah tovornjakov, a jih menda nihče ne opazi. Kakšno upravljanje gozdov pa stranke napovedujejo pred volitvami?
ANALIZA PRVI DEL: Kako bi politične stranke reševale največje izzive časa?
28. 03. 2022 06.00Pred prvim velikim predvolilnim soočenjem predsednikov največjih političnih strank, ki je na sporedu nocoj ob 20. uri na POP TV, objavljamo poglobljeno analizo volilnih programov. Kakšne ukrepe bi sprejeli, da nas prihodnjo zimo ne bo zeblo in bodo police še vedno založene s hrano? Si bodo mladi lahko privoščili lastno stanovanje? Danes je stanje še slabše kot pred štirimi leti. Kaj pa zunanja politika? Večina strank je zvezi Nato denimo še vedno naklonjena.
Slovenski gozdovi – politični fevd?
26. 03. 2022 07.00Slovenija je dežela gozdov. Ti pokrivajo več kot polovico države, to pa nas uvršča v sam evropski vrh. Petina gozdov je v državni, 77 odstotkov v zasebni lasti, trije odstotki so v lasti lokalnih skupnosti. Največji zasebni lastnik gozdov v Sloveniji je Katoliška cerkev, zlasti Nadškofija Ljubljana. Sicer pa je lastništvo zasebnih gozdov zelo razdrobljeno, 286 tisoč gozdnih posesti ima več kot 400 tisoč lastnikov. In gozdovi – to je dejstvo – so bogastvo. Tudi dobesedno. Po nekaterih ocenah so namreč vredni več kot 20 milijard evrov, samo državni okoli 2 milijardi. Apetiti so torej ogromni. Kdo obvladuje gozdove? Znamo gospodariti z njimi?
Rekord: kupec iz Italije za hlod iz slovenskih gozdov ponudil 47.838 evrov
18. 02. 2022 10.24Letošnja licitacija vrednejšega lesa na Koroškem je postregla z novimi rekordi. Najvišjo ceno je dosegel hlod gorskega javorja rebraša iz državnih gozdov, za katerega je kupec iz Italije ponudil kar 23.800 evrov po kubičnem metru oz. 47.838 evrov za celotni hlod. Doslej je bila najvišja cena 18.900 evrov za kubični meter, tokrat pa so 20 tisočakov dosegli kar štirje hlodi.
Včasih je bil gozd kmetova banka, zaradi podnebnih sprememb le še hranilnik?
17. 02. 2022 06.00Če so še pred 20 leti v slovenskih gozdovih prevladovali iglavci, je zdaj 55 odstotkov listavcev. Vzrok so ujme in podnebne spremembe, ki bodo sooblikovale naše gozdove tudi v prihodnje. Temu se bo morala prilagoditi lesnopredelovalna industrija, ki zdaj v več kot 80 odstotkih sloni na predelavi iglavcev. Na ministrstvu za gospodarstvo si želijo vlagatelja, ki bi vložil v žago za predelavo listavcev. Sovlagatelje za vzpostavitev lesnopredelovalnih centrov išče tudi državni SiDG. Na koncu se bomo morali prilagoditi tudi kupci, če bomo še želeli kupovati izdelke iz slovenskega lesa, in pa manjši lastniki gozdov. Včasih je namreč gozd veljal za kmetovo banko, a zdaj se tržno najzanimivejše drevesne vrste umikajo iz nižin.
Les 'nafta' Skandinavije, v Avstriji zasebni lastniki na trgu kot eno
16. 02. 2022 06.00Tako Finska kot Avstrija veljata za državi, ki sta tesno povezani z gozdom in zato imata dolgo gozdarsko in lesno tradicijo. Ob težkih vremenskih pogojih, ki vladajo v tej nordijski državi, se je Finska usmerila predvsem v proizvodnjo papirja in kartona, ki sta njena najbolj pomembna izvozna produkta. Slovenska severna soseda Avstrija na drugi strani slovi po dobro razviti žagarski industriji in tesnemu povezovanju zasebnih lastnikov gozdov. Njihova združenja so se do danes ponekod že preoblikovala v podjetja, ki svojim članom zagotavljajo reden in varen prihodek od prodaje lesa.
'Zunanji izvajalci životarimo za slovenske državne gozdove'
14. 02. 2022 06.00Sečnjo dreves in spravilo s traktorjem v državnih gozdovih, s katerimi upravlja družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), izvajajo večinoma zunanji izvajalci. Kriterij za oddajo del je najnižja cena na javnem naročilu, zato izvajalci, čeprav se že več kot deset let ukvarjajo z gozdarstvom, ne bodo preživeli, opozarjajo nekateri med njimi. Kako na očitke odgovarja SiDG?
Lesna industrija je bila paradni konj na trgu bivše Jugoslavije
11. 02. 2022 06.01V času Jugoslavije je bil les 'paradni konj', Slovenija pa znana po uspešnih podjetjih na področju predelave lesa. Zaradi izgube trga, slabega prilagajanja spremembam in privatizacije so ta podjetja propadla. Sledilo je več kot desetletno obdobje zatona lesnopredelovalne industrije v Sloveniji. V podjetjih iz tistega časa pravijo, da je država pozabila nanje. Kakšno je stanje danes? Se lesna industrija pobira?
Ujme in lubadar podrli za 8000 olimpijskih bazenov lesa
07. 02. 2022 06.00V zadnjih osmih letih so morali v slovenskih gozdovih posekati za 8000 olimpijskih bazenov, polnih lesa, poškodovanega v žledu, vetrolomih in snegolomih, nato ga je načel še smrekov lubadar. Usoda naših gozdov je negotova zlasti zaradi podnebnih sprememb. V prihodnjih desetletjih se bo smreka umikala na višja območja, v težavah je tudi bukev. Naši gozdovi bi lahko bili čez 50 let bolj podobni mediteranskim.
Kje konča državni les – doma ali v tujini?
03. 02. 2022 06.00Podpora in oskrba domače lesnopredelovalne industrije, tudi to je bil razlog za ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi. Skoraj 180 podjetij, ki ima za nakup lesa sklenjene dolgoročne pogodbe, mora les predelati doma. A dva od petih največjih kupcev – Megales in GG Bled – v letu 2020 dolgoročne pogodbe nista imela. Kaj to pomeni? Da nista bila zavezana k predelavi lesa v Sloveniji? Kje je končal ta les? Medtem, ko domača podjetja opozarjajo, da lesa ne dobijo dovolj in ga morajo kupovati na tujih trgih, pa so na seznamu dolgoročnih pogodbenikov tudi tujci.
Iz gozdov ukradli 100 kamionov državnega lesa
02. 02. 2022 06.00Več kot tisoč kubičnih metrov lesa vsako leto izgine iz državnih gozdov. Največ pokradenega lesa iz gozdov v lasti države, ki se razprostirajo na 12 odstotkih površine Slovenije, so zabeležili v letu 2020, ko so izmaknili kar za 100 polnih tovornjakov lesa. Večinoma morajo storilci najprej drevesa posekati in jih s tovornjaki izvleči iz gozdov. Zato je vprašanje, kako lahko takšna dejanja ostanejo neopažena. Sodnih epilogov skorajda ni. Ukraden les iz slovenskih gozdov konča tudi v Avstriji in Italiji.
Dve milijardi evrov v državnih gozdovih, med zasebniki kraljuje Cerkev
01. 02. 2022 06.00Slovenijo prekriva skoraj 60 odstotkov gozda, s čimer sodimo v evropski vrh, za Finsko in Švedsko. Petino gozda ima v lasti država, s tem pa tudi dve milijardi evrov. Za nekdanjega kmetijskega ministra Dejana Židana je dejstvo, da je šlo toliko gozdov v denacionalizacijo, velika sramota. Večina gozdnih površin, slabih 80 odstotkov, jih je namreč v zasebni lasti, ali – imamo kar 413 tisoč lastnikov gozda. Največji zasebni lastnik pa Rimskokatoliška cerkev. Pa znamo gospodariti z gozdovi? Kdo jih obvladuje?
Gozdovi – politični fevd?
30. 01. 2022 07.02Bitka za dve milijardi evrov vreden državni gozd je, sodeč po kadrovskih menjavah, v ospredju vsake vlade. Na čelo družbe, ki obvladuje petino vseh gozdov, ustanovili pa so jo na pobudo takratnega SD-jevega ministra za kmetijstvo Dejana Židana, vselej postavijo človeka iz vladajoče garniture. Pa zna država, ki je po gozdnatosti v evropskem vrhu, za Finsko in Švedsko, izkoristiti to izjemno naravno bogastvo? Kako kraj lesa, ki jih merimo v desetinah tovornjakov, nihče ne opazi? Kaj pomeni izjemna razdrobljenost gozdov, imamo jih kar 413 tisoč? Največji med zasebnimi lastniki pa Rimokatoliška cerkev. Zakaj smo tujcem odprli vrata na stežaj, kaj se dogaja z lesnopredelovalno industrijo in koliko je v resnici vreden naš les?
Uspešna dražba hlodovine: presegli naj bi doslej najvišjo ceno za kubični meter
06. 12. 2021 17.52Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je izpeljala svojo prvo dražbo, na kateri je kupcem ponudila vrednejše gozdne lesne sortimente. Na voljo je bilo okoli 650 kubičnih metrov hlodovine, prodali so skoraj vso, je povedal poslovni direktor Matjaž Juvančič, ki pa še ne ve, kakšne so bile končne cene. "Imam le neuradne informacije, da naj bi presegli dosedanjo najvišjo ceno, ki je bila dosežena za kubični meter v Sloveniji, to je 15.000 evrov," je dejal.
V Slovenskih državnih gozdovih opravljena forenzična preiskava
26. 04. 2021 10.42Revizorska hiša Ernst & Young je po naročilu nadzornikov nedavno opravila forenzično preiskavo v družbi Slovenski državni gozdovi. Prečesala je delovanje upravljavca državnih gozdov in mu izdala 42 priporočil. Ugotovitve po zagotovilih vodstva za zdaj ne terjajo kazenske odgovornosti.
V Trnovskem gozdu povečan obseg sečnje zaradi nujnih načrtovanih ukrepov
16. 04. 2021 14.04V Trnovskem gozdu se je v zadnjih dveh letih obseg sečnje po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije povečal za do 70.000 kubičnih metrov letno. Po pojasnilih vodje tolminske enote zavoda Eda Kozoroga je bilo treba namreč izvesti nekatere nujne načrtovane ukrepe, zlasti uvajanja gozdov v obnovo ter nadaljevanja in zaključke obnov gozda.