denarna politika
Svet ECB šestič zapored znižal evrske obrestne mere
17. 04. 2025 08.29Svet Evropske centralne banke (ECB) je za 0,25 odstotne točke znižal osrednje evrske obrestne mere. Gre za šesto zaporedno znižanje in sedmi rez v obrestne mere od obrata v denarni politiki junija lani. Korak je bil glede na močno povečano negotovost zaradi trgovinske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa pričakovan.
Svet ECB znova znižal obrestne mere
06. 03. 2025 14.23Svet Evropske centralne banke (ECB) je osrednje evrske obrestne mere znižal za 0,25 odstotne točke. Gre za peto zaporedno znižanje in šesti rez v obrestne mere od obrata v denarni politiki junija lani. Ob tem so v svetu zapisali, da denarna politika s temi znižanji postaja "pomenljivo manj omejevalna".
Svet ECB petič zapored znižal obrestne mere
30. 01. 2025 07.50Svet Evropske centralne banke (ECB) je skladno s pričakovanji osrednje evrske obrestne mere znižal za 0,25 odstotne točke. Gre za četrto zaporedno znižanje in peti rez v obresti od obrata v denarni politiki junija lani. Iz besed predsednice ECB Christine Lagarde je razbrati, da bo svet nadaljeval v smeri zniževanja obrestnih mer.
Vonta: Davkoplačevalski denar se je pretekal v strankarska glasila SDS
16. 12. 2024 16.48Predsednica preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, Tamara Vonta je dejala, da so ugotovitve komisije potrdile, da se je med vlado Janeza Janše davkoplačevalski in denar državnih podjetij pretakal v "strankarska glasila SDS". Vmesno poročilo napoveduje do poletja, preiskavo bodo razširili tudi na druge stranke.
Svet ECB znižal obrestne mere za evrsko območje
12. 12. 2024 14.32Svet Evropske centralne banke (ECB) je skladno s pričakovanji za 0,25 odstotne točke znižal vse tri glavne evrske obrestne mere. Gre za tretje zaporedno znižanje evrskih obrestnih mer in četrti rez vanje od junijskega obrata v denarni politiki.
Gospodarstvo ni na poti v recesijo: obrestno mero znižali za 0,25 odstotne točke
17. 10. 2024 09.39Svet Evropske centralne banke (ECB), ki je tokrat zasedal pri nas, je skladno s pričakovanji drugič zapored znižal osrednje evrske obrestne mere. Znižanje za 0,25 odstotne točke je obenem tretji rez v obrestne mere po junijskem obratu v denarni politiki. Razmere sicer ostajajo polne izzivov, a pri ECB zaenkrat menijo, da gospodarstvo ni na poti v recesijo.
Kako nam indeks ekonomske svobode pomaga razumeti neoliberalizem
31. 08. 2024 07.00Indeks ekonomske svobode, ki ga objavlja kanadski inštitut Fraser, je za družbene analitike priročen merski inštrument. Meri pet vidikov: skromnost države, integriteto pravnega sistema in zasebne lastnine, vzdržnost denarne politike, svobodo mednarodne trgovine in skromnost regulacije. Pokriva veliko večino držav, dostopen je tudi za preteklost, vsi njegovi sestavni deli so transparentno prikazani in javno dostopni. Prav tako izhajajo iz priznanih mednarodnih inštitucij, na katere se raziskovalci stalno zanašamo.
Federal Reserve predvidoma brez sprememb obrestne mere
30. 07. 2024 06.25Začelo se bo dvodnevno zasedanje odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC). Po pričakovanjih analitikov ta še ne bo spreminjal denarne politike, v obrestne mere pa naj bi posegel v septembru.
Svet ECB znižal osrednje evrske obrestne mere za 0,25 odstotne točke
06. 06. 2024 06.33Svet Evropske centralne banke (ECB) je skladno z napovedmi znižal osrednje evrske obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Omilitev denarne politike se mu glede na razvoj dogodkov zdi primerna. Glede nadaljnjih odločitev se v svetu še naprej ne zavezujejo, ukrepi ostajajo odvisni od podatkov in dinamike osnovne inflacije.
Obrestne mere nespremenjene, a na vidiku znižanje
11. 04. 2024 15.26Svet Evropske centralne banke skladno s pričakovanji ni spreminjal osrednjih obrestnih mer za območje z evrom. Je pa nakazal na možnost skorajšnjega reza v obrestne mere. Trgi ga trenutno pričakujejo že na naslednjem zasedanju sveta junija.
Stanovanjska problematika: 'Prva prepreka je, ker sem mama z otroki'
07. 03. 2024 06.00"Oddam stanovanje prijetni in čisti zaposleni osebi, družine in živali nezaželene." To je oglas, ki na žalost ni tako neobičajen na našem tržnem najemnem trgu, kjer najemnine letijo v nebo. Streha nad glavo je za človeka s povprečno plačo vse težje uresničljiva pravica. Cene stanovanj so poskočile, kredita si marsikdo ne more privoščiti, čeprav za najemnino daje več, kot bi dajal za kreditni obrok. V najbolj nezavidljivem položaju pa so enostarševske družine, matere samohranilke, najemniki z minimalno plačo, ki so prisiljeni sprejeti najemodajalčeve pogoje. Nezaželena sta tako prijava bivališča kot uveljavljanje subvencije, pogosto so zneski najemnin na pogodbah nižji kot v resnici, stanovanja pa vse prevečkrat v slabem stanju z dotrajano in staro opremo. In ni neobičajno, da si marsikdo zaradi vlage in plesni pridela tudi bolezen.
Eko Anhovo: Salonit nizkotno pritiska na delavce
14. 02. 2024 11.27V društvu Eko Anhovo podjetju Salonit Anhovo očitajo nizkotne pritiske na delavce, ki da jih bodo z avtobusom vozili na četrtkov protest, Društvu obolelih zaradi azbesta pa povezave s podjetjem. Nad tem društvom, ki nasprotuje predlogu novele zakona o varstvu okolja, s katerim bi zaostrili zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig, so razočarani tudi v Zvezi sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije. V Kanalu ob Soči so medtem odprli vprašanje sporazuma o donacijah, ki naj bi jih občini plačeval Salonit.
Svet ECB pričakovano brez posegov v obrestne mere
25. 01. 2024 06.46Svet Evropske centralne banke (ECB) na prvi letošnji seji skladno s pričakovanji ni spreminjal osrednjih obrestnih mer za območje z evrom. Po rekordnem nizu zaostrovanja denarne politike tako tretjič zapored ni posegel v obrestne mere. Svet vztraja tudi pri napovedih glede prihodnjih ukrepov denarne politike.
Šefinja Evropske centralne banke: Padcu inflacije najverjetneje sledi nova rast
10. 11. 2023 15.59Občuten padec letne inflacije v območju evra – oktobra se je spustila za 1,4 odstotne točke na 2,9 odstotka – predstavlja ogromno spremembo, a ga ne gre jemati za samoumevnega in mu bo verjetno sledila nova rast, je na dogodku časnika Financial Times dejala predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde.
Vasle: Za zdaj kaže, da dodatni dvigi obrestnih mer ne bodo potrebni
13. 10. 2023 14.22Težišče razprave v svetu ECB se po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta premika od tega, ali bodo potrebni dodatni dvigi osrednjih obrestnih mer v evrskem območju, na to, kako dolgo bo ECB ohranila doseženo raven obrestnih mer. "Za zdaj kaže, da naslednji dvigi ne bodo potrebni," je dejal.
Koalicija razširila osnovo za obračun obveznega solidarnostnega prispevka
30. 08. 2023 22.12Poslanci so si vzeli več kot devet ur za razpravo o vladnem interventnem zakonu po naravni ujmi. Večina ukrepov, kot so denimo moratoriji na kredite prizadetih prebivalcev, čakanje zaposlenih na delo ter zvišana izredna denarna socialna pomoč ima podporo tako stroke kot politike. Nekaj pomislekov oziroma opozoril pa je glede posebnega državnega S.O.S. sklada za pomoč po poplavah in glede obveznega solidarnostnega prispevka, ki bi ga nekateri črtali. Eden od koalicijskih amandmajev predvideva tudi široko obdavčitev; od najemnin do kapitalskih dobičkov, celo neobdavčenih nagrad za poslovno uspešnost.
Begunci: eni dobrodošli, drugi manj. Zakaj?
12. 07. 2023 06.00Prihod okoli 9.000 ukrajinskih beguncev in preobrat slovenske protibegunske politike. Pred skoraj desetimi leti prihod 360.000 beguncev iz Sirije, Afganistana in Iraka. Politika jih je sprejela različno, delila jih je na begunce in migrante. Postavljali so žično ograjo in zapirali meje. Za ukrajinske begunce smo sprejeli poseben zakon, jim namenili dodatne namestitve, zbirali denar, oblačila in hrano. Je vojna v Ukrajini razgalila dvojna merila glede ravnanja z begunci? Zakaj skoraj 90 odstotkov oseb Slovenijo hitro zapusti in zakaj azilni postopek traja tudi dve leti? Koliko je sploh beguncev v Sloveniji in koliko pomoči dobijo?
'Zaostrovanje denarne politike bi lahko vplivalo na kakovost kreditnega portfelja'
02. 06. 2023 14.41Slovenija je glede zelenega prehoda pred pomembnimi odločitvami, zato je osrednja tema bančne konference, kako k temu pritegniti zasebni kapital. "Čas je za akcijo," je pozval prvi mož NLB Blaž Brodnjak, finančni minister Klemen Boštjančič pa je ob apetitih, za kaj vse bo poskrbela država, posvaril, da "so javnofinančna sredstva omejena". Bančni sistem je brez posebnih dodatnih naporov sposoben financirati za okoli 10 milijard evrov investicij v zeleni prehod in na druga razvojna področja, pa je ocenil viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc.
Vasle: Denarna politika bo restriktivna do znižanja inflacije
05. 05. 2023 09.31Ob vztrajanju visoke inflacije, zlasti osnovne, se je svet ECB odločil za vnovičen dvig ključne obrestne mere. "S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bo denarna politika dovolj restriktivna toliko časa, da se bo inflacija v doglednem času približala ciljni ravni dveh odstotkov," je dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
IMF rahlo poslabšal obete za letošnjo svetovno gospodarsko rast
11. 04. 2023 15.18IMF je malenkost poslabšal obete za letošnjo svetovno gospodarsko rast – za 0,1 odstotne točke na 2,8 odstotka. Svetovna inflacija naj bi se letos znižala na sedem odstotkov.
Banka Slovenije napoveduje nove dvige obrestnih mer
03. 03. 2023 17.03Za čimprejšnje znižanje inflacije je poleg zaostrovanja denarne politike nujno tudi usklajeno delovanje drugih politik, kot so javnofinančna politika, strukturne prilagoditve in ustrezna plačna politika, je bilo eno od glavnih sporočil današnjega predavanja guvernerja estonske centralne banke Madisa Müllerja v Ljubljani. Guverner Banke Slovenije pa po vnovičnem marčnem dvigu osrednjih evrskih obrestnih mer za 0,5 odstotne točke pričakuje nadaljnja zvišanja, vse dokler inflacija ne bo vzdržno na poti k dvoodstotnemu cilju.
'Blokada' pornografije: najstniki menijo, da dekleta 'pričakujejo' grobo spolnost
21. 02. 2023 21.57Francija bo marca začela s testiranjem sistema za preverjanje starosti, da bi mladoletnikom preprečila dostop do pornografskih vsebin. Podatki so namreč zaskrbljujoči. Prvo srečanje s pornografijo se povprečno zgodi pri enajstih letih, posledice pa so hude. Študije ugotavljajo, da so mladostniki prepričani, da je nasilna spolnost ne le sprejemljiva, ampak celo "pričakovana". So pa na nogah zagovorniki "svobodnega spleta".
Inflacija v evroobmočju še ni dosegla vrha
28. 11. 2022 20.17Inflacija v evroobmočju še ni dosegla vrha, je v Evropskem parlamentu ocenila predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde. Napovedala je nadaljnje zviševanje obrestnih mer, kar ostaja glavno orodje ECB za boj z inflacijo.
Fed četrtič zapored dvignil obrestno mero za 0,75 odstotne točke
02. 11. 2022 19.14Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je glavno obrestno mero četrtič zapored dvignil za 0,75 odstotne točke. Trgi so dvig pričakovali, Fed pa ob vztrajno visoki inflaciji nadaljuje najostrejšo dinamiko zaostrovanja denarne politike po 80. letih minulega stoletja. Obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, je tako zdaj na ravni od 3,75 do 4,00 odstotka, kar je največ po januarju 2008.
Neoliberalizem ni pošast, kot jo prikazujejo levičarji, a tudi ne panaceja, kot se motijo desničarji
22. 10. 2022 11.13V knjigi Kratka zgodovina neoliberalizma, ki je v manj kot dveh desetletjih nabrala več kot 40.000 citatov, kritični geograf David Harvey brezkompromisno sklepa, da je bil neoliberalizem katastrofa za človeštvo. Ugotavlja, da sistem "ni uspel stimulirati gospodarske rasti po svetu" in da je privedel do "katastrofičnih izgub", "stagnacije" in "ekonomskega kolapsa" v večjem delu sveta v razvoju. Naomi Klein ugotavlja podobno v svoji široko brani knjigi Doktrina šoka, pri čemer poudarja ne le rast, ampak predvsem revščino. Neoliberalne reforme, pravi, so ustvarile ogromen in "trajen" podrazred državljanov, ki zajema med 25 in 60 odstotkov prebivalstva. Oba, Klein in Harvey, nadalje vztrajata, da je neoliberalizem v svojem jedru antidemokratično gibanje in da je v nekaterih primerih že uničilo vrsto temeljnih državljanskih in političnih svoboščin, v mnogo primerih jih je vsaj deloma spodrezalo, v spet tretjih pa jih še bo čez čas.
Tajski minister za zdravje: Turisti, ki kadijo travo, niso dobrodošli
18. 08. 2022 08.45Tajski minister za zdravje je v sredo turiste pozval, naj države ne obiščejo, če nameravajo priti le zato, ker bi radi kadili marihuano. "Takšnih turistov ne sprejemamo," je Anutin Charnvirakul povedal novinarjem, ko so ga vprašali o rekreativni uporabi marihuane med tujimi obiskovalci. Tajska je pred dvema mesecema sprejela nove zakone, ki so marihuano večinoma dekriminalizirali.
ECB na izrednem zasedanju zaradi razmer na trgih
15. 06. 2022 14.34Svet Evropske centralne banke (ECB) se je sestal na izrednem zasedanju na temo "trenutnih razmer na trgih". Evrske države se soočajo z vse višjimi stroški zadolževanja, se je pa pritisk po informaciji o zasedanju sveta, ki jo je sporočil tiskovni predstavnik ECB, nekoliko zmanjšal.
Guverner hrvaške centralne banke: Prevzem evra neizogiben
11. 05. 2022 13.01Prevzem evra na Hrvaškem, ki je v najboljšem primeru načrtovan s 1. januarjem 2023, je neizogiben, je ocenil guverner Hrvatske narodne banke Boris Vujčić. Hrvaško gospodarstvo je namreč močno "evroizirano", valutno tveganje pa zato zelo veliko. O evru se trenutno več razpravlja tudi na Češkem.
Fiskalni svet kritičen do vladnega programa stabilnosti
10. 05. 2022 13.06Fiskalni svet v oceni programa stabilnosti za leto 2022, ki ga je vlada sprejela konec aprila, od vlade pričakuje, da bo ustrezno naslovila izzive dolgoročne vzdržnosti javnih financ, ki se je v zadnjih letih po nekaterih kazalnikih poslabšala. Kritičen je do procesa predložitve dokumentov, saj je vlada ravnala v nasprotju z zakonodajo.
Ifo: Ekonomisti pozivajo k višanju obrestne mere
08. 03. 2022 10.12Ekonomisti pričakujejo, da bo povprečna stopnja inflacije v Nemčiji v letošnjem letu znašala 4,4 odstotka, je pokazala raziskava münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo. Pri tem večina vprašanih meni, da je zvišanje obrestne mere najprimernejši ukrep za boj proti inflaciji.