davek na bilančno vsoto
Dobiček NLB Skupine tudi lani presegel pol milijarde evrov
20. 02. 2025 14.31NLB Skupina je lani ustvarila 514,6 milijona evrov čistega dobička, kar je sedem odstotkov manj kot v rekordnem letu 2023, a drugo leto zapored nad mejo pol milijarde evrov. V banki so ob objavi nerevidiranih podatkov o poslovanju dobiček označili kot soliden.
Ustavno sodišče v sporu z bankami pritrdilo vladi
20. 12. 2024 12.37Ustavno sodišče je odločilo, da začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic, ki ga je na predlog vlade državni zbor uzakonil kot ukrep za zagotovitev dela sredstev po ujmi lanskega avgusta, ni neustaven.
Finančni minister Klemen Boštjančič prestal interpelacijo
18. 12. 2024 07.43Minister za finance Klemen Boštjančič je v državnem zboru uspešno prestal interpelacijo, ki jo je proti njemu vložila SDS. Za njegov odhod je glasovalo 29 poslancev, 47 jih je bilo proti. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti 46 poslancev. Boštjančič tako ostaja na ministrskem položaju.
V NSi razočarani nad vladnim predlogom, SD želi dodatna usklajevanja
03. 09. 2024 16.24V Novi Sloveniji so razočarani nad vladnim predlogom davčnih sprememb. "Po dveh letih in treh mesecih te vlade smo prišli od velikih obljub do popolnega niča," meni poslanec Jernej Vrtovec. S predlaganim davčnim svežnjem niso povsem zadovoljni niti v koalicijski SD, zato pričakujejo dodatna usklajevanja.
Popoplavna gradnja: pripravlja se katalog s petimi tipskimi hišami
03. 04. 2024 17.48Vlada bo predvidoma še ta mesec odločala o odstranitvi prvih objektov po lanskih ujmah. Gre za 36 stanovanjskih objektov, ki nikakor niso primerni za nadaljnje življenje, je povedal državni sekretar Boštjan Šefic. Skupaj je kot mogoče ogroženih evidentiranih skoraj 350 objektov, številka pa še ni dokončna.
Novo leto po novem: davki, trošarine, subvencije
03. 01. 2024 09.10Novo leto prinaša spremembe tudi v naših denarnicah in na računih. Januarska položnica za elektriko bo višja kot decembrska. Večje spremembe prihajajo tudi za podjetja in gospodarstvo. V prestolnici se draži ogrevanje. Na zdravstvenem področju je največja sprememba ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja. Postopoma stopa v veljavo zakon o dolgotrajni oskrbi. Za delodajalce bo večje breme bolniške odsotnosti. Nekaj dražja bo tudi mobilnost.
Sanacija po ujmi: 'Ne more biti dileme, zakaj se bodo zbrana sredstva porabila'
14. 12. 2023 14.03Dodatni javnofinančni viri, kot sta začasni davek na bilančno vsoto bank in začasno zvišani davek na dohodek pravnih oseb, so glede na predvideni obseg investicij potrebni za financiranje obnove in razvoja po avgustovski ujmi, je povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Ob tem pa je vse, ki želijo ali lahko dodatno prispevajo sredstva za obnovo, tako podjetja kot fizične osebe, znova pozval k doniranju.
Poslanci potrdili zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po poplavah
13. 12. 2023 20.56Poslanci so z 48 glasovi za in s sedmimi proti potrdili zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujmi. Zakon, ki posega na številna področja, naj bi omogočil hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče.
'Nihče ne mara davkov, ampak pogovarjajmo se o tem, zakaj smo katerega uvedli'
05. 12. 2023 06.00Ogroženih je 50 tisoč delovnih mest, ki jih slovenskim podjetjem zagotavlja partnerica Nemčija, čakajo nas za 80 odstotkov višji računi za elektriko, zmanjšuje se prehranska varnost države. Na vse to in še več je vlado Roberta Goloba opozorilo 15 gospodarskih združenj, ki že vse leto opozarjajo tudi na tako imenovano davčno reformo iz ozadja, ko so v taki ali drugačni obliki prišli novi davki, zadnjega je vlada napovedala z davkom na dohodek pravnih oseb.
Potrdili predlog zakona o obnovi po avgustovski ujmi. Kako bo financiran?
23. 11. 2023 11.56Finančni minister Klemen Boštjančič je sporočil, da je vlada na dopisni seji potrdila predlog Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Zakonski predlog vsebuje okoli 150 členov in posega na številna področja, omogočil pa naj bi hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče. Za financiranje projektov in ukrepov, povezanih s poplavami in plazovi, bodo ustanovili proračunski sklad, na katerem se zbirajo sredstva na posebnem računu, ločeno od drugih proračunskih sredstev.
Za en dan prestavili potrjevanje predloga zakona o obnovi po avgustovski ujmi
22. 11. 2023 06.38Vlada je nadaljevala obravnavo predloga zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi, ki bo podrobno opredelil sanacijo po poplavah in plazovih ter vire njenega financiranja. Minister Boštjančič je dejal, da je zakonski predlog bolj ali manj usklajen, a da razčiščujejo še nekaj podrobnosti. Potrjevanje zakona so zato prestavili, predvidoma za en dan. Medtem ko so splošni namen zakona in številni napovedani ukrepi sprejeti pozitivno, pa so v gospodarstvu močno nezadovoljni zaradi predvidenih dodatnih obremenitev.
ECB kritična do bančnega davka, ki ga načrtuje vlada
09. 11. 2023 09.35Davek na bilančno vsoto bank, ki ga v zakonu o obnovi načrtuje vlada, lahko vpliva na zmanjšanje kreditiranja v Sloveniji, v mnenju opozarja Evropska centralna banka. Da tovrstni davki ne smejo poslabšati kreditiranja in škodovati solventnosti bank, je opozoril tudi podpredsednik ECB.
Golob: Ne načrtujemo novih davkov za prebivalstvo
07. 11. 2023 12.12Premier Robert Golob je gostil posvet vodij parlamentarnih strank. Govorili so o osnutku predloga zakona o obnovi po avgustovski ujmi, po besedah Goloba pa iščejo konsenzualne rešitve. Ob tem je poudaril, da vlada ne načrtuje nobenih novih davkov za prebivalstvo in iz naslova dela. Zakonski predlog naj bi vlada potrjevala čez okoli dva tedna. Dodatne obremenitve gospodarstva, ki jih predvideva predlog zakona o obnovi, pa so po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) korak v napačno smer. Nekatere predvidene ukrepe pozdravljajo, a so prepričani, da bi morali prihodke v državno blagajno povečevati prek višje gospodarske rasti in ne novih davkov.
SDH naj bi za obnovo po poplavah prispeval 100 milijonov evrov
26. 10. 2023 13.26V Slovenskem državnem holdingu (SDH) se strinjajo z namero vlade, da tudi sami prispevajo v poseben sklad za obnovo po avgustovskih poplavah in zemeljskih plazovih. Po oceni uprave bi lahko v prihodnjem letu izplačali 100 milijonov evrov.
Vlada ukinja solidarnostni prispevek, neobvezna solidarnostna sobota ostaja
25. 10. 2023 15.42Vlada je obravnavala predloga novele zakona o interventnih ukrepih po ujmi ter zakona o obnovi in razvoju. Med bistvenimi rešitvami je minister za finance Klemen Boštjančič izpostavil ukinitev obveznega solidarnostnega prispevka. Deloma ga bo nadomestilo začasno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb.
Zaradi poplav proračunski odhodki višji za milijardo evrov
28. 09. 2023 06.39Vlada je potrdila predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti. Njuno pripravo je začela že pred časom, dodatno pa je morala zagotoviti sredstva za obnovo in razvoj po avgustovskih poplavah. Načrtovani odhodki bodo tako prihodnje leto višji za milijardo evrov, v Bruslju pa bomo poskusili upravičiti višji javnofinančni primanjkljaj.
Pri nas pomisleki pri uvedbi davka na finančne transakcije
27. 05. 2012 10.46Potem ko je Evropski parlament podprl uvedbo davka na finančne transakcije, s katerim bi tudi finančne institucije nosile del bremena krize, so predstavniki nekaterih finančnih institucij v Sloveniji opozorili, da je vsak davek dodatno breme.
Davek razdelil članice Evropske unije
31. 03. 2012 15.51V EU se pojavljajo ideje za rešitev zastoja v pogajanjih o uvedbi evropskega davka na finančne transakcije. Nemčija je tako predlagala vmesno rešitev: uvedbo davka na vse transakcije, ki vključujejo delnice gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi.
Država bo bankam pobrala več milijonov novega davka
01. 08. 2011 10.43Z novim davkom za banke jih želijo spodbuditi k večjemu kreditiranju gospodarstva. Banke so proti, v NLB se celo bojijo, da bo zaradi višjih stroškov še manj kreditiranja.
Veljati začela ostrejša pravila za nagrajevanje v bankah
26. 07. 2011 07.33Pomembna banka za slovenski bančni sistem bo morala imenovati posebno komisijo za prejemke. Banke bodo zavezane tudi k razkritju informacij glede politike in prakse prejemkov ter nagrajevanja.
DS brez veta o dveh zakonih
19. 07. 2011 17.46Državni svet ni izglasoval veta na zakon o davku na bilančno vsoto bank. Prav tako je zavrnil predlog veta na zakon o državnem tožilstvu.
Parlament razbremenil nizke plače
13. 07. 2004 00.00Poslanci so sprejeli novelo zakona, s katerim se bodo davčno razbremenile plače, precej nižje od državnega povprečja.
Vlada dokončala davčno reformo
27. 05. 2004 00.00Vlada je sprejela zadnji paket zakonov s področja davkov. Znižali so davek na plače, ki močno bremeni gospodarstvo, in dopolnili zakon o dohodnini.
SKB banka lani zabeležila nekoliko nižji čisti dobiček
26. 02. 1999 19.11Bilančna vsota SKB banke je konec lanskega leta znašala 281,2 milijarde tolarjev, kar predstavlja 11,5-odstotni tržni delež v slovenskem prostoru. Lanski bruto dobiček banke znaša po slovenskih računovodskih standardih 1774,4 milijona tolarjev, s čimer znaša donosnost kapitala banke 6,2 odstotka, medtem ko je ta dobiček po mednarodnih računovodskih standardih lani znašal 2625,3 milijona tolarjev. Kot so sporočili iz omenjene banke, je bil v primerjavi z letom poprej čisti dobiček SKB banke nižji zaradi davka na bilančno vsoto. Davek se je namreč povečal iz predlanskih 254 milijonov tolarjev na 546 milijonov tolarjev lani.
V veljavi že del vladnih varčevalnih zakonov
02. 01. 1998 09.06Z novim letom so začeli veljati tudi zakoni iz svežnja vladnih t.i. varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi se zagotovila dodatna sredstva za državni proračun oziroma bodo prispevali k znižanju proračunskih odhodkov.
Bančno združenje se ne strinja z obdavčitvijo
17. 12. 1997 15.22Združenje bank Slovenije je na parlamentarni odbor za finance in kreditno monetarno politiko naslovilo pripombe na predlog zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Predlagani zakon prinaša izjemno dodatno davčno obremenitev bank, ki bi po stanju 30. novembra letos znašalo 14,7 milijarde tolarjev. Predlog zakona je sporen med drugim zaradi formalno pravnih razlogov, povzročil pa bo tudi prekinitev procesa zmanjševanja obrestnih mer za posojila in s tem preprečil zmanjšanje obremenitve gospodarstva. Poleg tega bo bankam onemogočil prilagajanje evropski konkurenci.