crispr

'Ogrožena je vrsta hrane in okusov': korporacije želijo genski material rastlin

10. 07. 2024 06.39

Velike korporacije vlagajo na stotine zahtevkov za neposreden dostop do genskega materiala zelenjave in drugih rastlin. Tarča je bilo celo pivo. Obeta se poplava škodljivih patentov, opozarjajo v sosednji Avstriji.

62-letnemu Američanu prvemu presadili genetsko spremenjeno prašičjo ledvico

21. 03. 2024 18.51

Pred dvema letoma so Američanu prvič v zgodovini presadili genetsko spremenjeno prašičje srce, zdaj pa je ekipa kirurgov iz bolnišnice v Bostonu dosegla nov mejnik. Sporočili so namreč, da so opravili prvo presaditev genetsko spremenjene prašičje ledvice pri živem človeku. Pred tem so lani v okviru raziskave genetsko spremenjeno prašičjo ledvico presadili v telo možgansko mrtvega človeka.

Študija: Virus HIV je mogoče odpraviti v laboratoriju

20. 03. 2024 10.07

Raziskovalcem je v laboratoriju na Nizozemskem uspelo iz celic odstraniti virus HIV, s čimer se krepi upanje, da bodo lahko ljudje s HIV ozdraveli. Znanstvenikom je to uspelo z orodjem za modifikacijo genoma, t. i. sistemom Crispr-Cas, za katerega so leta 2020 podelili Nobelovo nagrado.

'Dovolite gensko spreminjanje hrane!'

21. 01. 2024 18.47

V času, ko klimatske spremembe vse bolj vplivajo na ustaljen način življenja in se v kmetijstvu srečujejo z vse večjimi izzivi, je 35 Nobelovih nagrajencev in več kot 1000 znanstvenikov v Evropski parlament poslalo pismo, ki poziva k podpori novih genskih tehnik. "Bolj kot kdaj koli prej se moramo dvigniti nad ideologijo in slepo vero," sporočajo. Kaj torej manjka tradicionalnim metodam žlahtnjenja in zakaj prihodnost poljščin in druge hrane lahko reši le gensko spreminjanje?

GSO na evropskih krožnikih? 'Tehnike genskega spreminjanja so čudovite'

05. 10. 2022 19.15

Letošnja poletna suša, ki velja za najhujšo v zadnjih 500 letih, je v Evropi povzročila veliko opustošenje pridelkov. Uničila je sončnična polja na Madžarskem, za tretjino zmanjšala pridelek oljk v Španiji in ogrozila industrijo medu v Romuniji. Kmetje se podnebnim spremembam, ki prinašajo nepredvidljivo vreme in vse več ekstremov, zelo težko prilagajajo. Vse več evropskih zakonodajalcev pa na to odgovarja, da je rešitev na dosegu roke – v obliki gensko spremenjenih pridelkov z novo metodo, pri kateri DNK rastline z genomom druge 'le preuredimo'. A ker gre za novo tehnologijo, je EU kljub stari regulativi na tem področju zadržana. Komisija je vseeno napovedala, da bo do junija pripravila nov zakonodajni predlog.

Raziskovalci odkrili razlike med udomačenimi in divjimi sevi običajnih kvasovk 

06. 03. 2022 07.14

Raziskovalne skupine iz Francije, Švedske, Italije in Slovenije so raziskale učinek udomačitve na običajno kvasovko in odkrile izrazite razlike med udomačenimi in divjimi sevi v sposobnosti spolnega razmnoževanja in rasti v različnih pogojih. Slovenski raziskovalci so odgovorili na enega ključnih vprašanj: ali lahko z minimalnim urejanjem genoma spremenijo značilnosti kvasovke? Odgovor je – da.

Človek s prašičjim srcem: kako je to mogoče in ali je to res potrebno?

15. 01. 2022 08.00

57-letnik iz ZDA je prejel gensko spremenjeno prašičje srce, ki ga njegov organizem zaenkrat ni zavrnil. Medtem ko nekateri zgodovinski eksperiment primerjajo s trenutkom, ko je človek pristal na luni, se porajajo številna strokovna in etična vprašanja, ki jih odpira takšen preboj na področju presaditev živalskih organov v človeka. "Prezgodaj je še, da bi lahko kritično ovrednotili, ali je bilo vse narejeno v skladu s pravili in če je bil pacient dovolj seznanjen z vsemi možnimi posledicami. Lahko, da je šlo za prepričevanje človeka, da nima več druge možnosti, samo zato, da si prvi na svetu naredil ta korak," opozarja dr. Andrej Gadžijev, direktor Slovenija-transplant. Takšna operacija bi lahko sicer v prihodnosti ponudila resen potencial za rešitev hudega nesorazmerja med številom prejemnikov in dajalcev, težko pa je napovedati, kdaj bo to postala realnost, ocenjuje dr. Kneževič iz UKC Ljubljana. Oba poudarjata, da je treba napore usmeriti v iskanje človeških darovalcev, saj imamo na tem področju dovolj rezerv.

Gensko zdravilo za Urbana: Prvi rezultati so vzpodbudni

07. 12. 2021 11.50

Tako tuji kot slovenski raziskovalci že več mesecev delajo na genskem zdravilu, ki bo pomagalo tako Urbanu kot drugim otrokom z genskimi boleznimi. Prvi rezultati so vzpodbudni, slovenski strokovnjaki pa že razmišljajo, da bi v Sloveniji vzpostavili center za gensko in celično terapijo, da bi Slovenci v bodoče hitreje prišli do najsodobnejših metod zdravljenja.

Nobelova nagrada za kemijo za razvoj asimetrične organokatalize

06. 10. 2021 12.03

Letošnja prejemnika Nobelove nagrade za kemijo sta Nemec Benjamin List in britansko-ameriški znanstvenik David MacMillan, je sporočil Nobelov odbor v Stockholmu. Prestižno odlikovanje, ki ga spremlja slab milijon evrov denarne nagrade, sta si prislužila z razvojem "genialnega" orodja za gradnjo molekul, imenovanega asimetrična organokataliza.

Naša znanstvenica v New Yorku: Zdrava kmečka pamet ne bo dovolj

21. 02. 2021 07.29

Pomembno 'orožje' v boju proti epidemiji covida-19 so tudi znanstvenice. O pomembnosti njihove vloge so spregovorili na letošnji skupščini ZN, na kateri je sodelovala tudi slovenska znanstvenica Polona Šafarič Tepeš, ki si želi izboljšanja položaja žensk v tej panogi. Študije kažejo, "da bo od zagovora mojega doktorata moja karierna pot v primerjavi z moškimi kolegi mnogo težja". Seveda se nisva mogli izogniti razpravi o dvomih v znanost in cepljenje. "Zdrava kmečka pamet oziroma intuicija pri razumevanju delovanja cepiv, stranskih učinkov in njihove varnosti ne bo zadostovala."

Nobelova nagrada za kemijo znanstvenicama za razvoj metode za spremembo genoma

07. 10. 2020 12.06

Švedska kraljeva akademija znanosti je Nobelovo nagrado za kemijo letos podelila Emmanuelle Charpentier z Inštituta Max Planck in Jennifer A. Doudna z univerze Berkeley za razvoj metode za spremembo genoma.

Indijci razvili nov test na koronavirus, ki daje hitre rezultate in je cenovno dostopen

05. 10. 2020 12.50

Indijski regulator za zdravila je za komercialno rabo že odobril novi test, ki so ga razvili indijski raziskovalci in je podoben testu nosečnosti. Gre za papirnat test, ki bo rezultate dal že v dobri uri, dve modri črtici bosta pomenili, da je oseba okužena s koronavirusom, ena pa, da je test negativen.

Svet pomahal turbulentnemu letu: Greta, črna luknja, razprtije in 'najdražje zdravilo'

01. 01. 2020 07.00

Od podnebnih protestov do fotografije črne luknje, debate o etičnih vprašanjih, povezanih z genskim urejanjem. Leto 2019 je v veliki meri zaznamovala znanost, ob debati o "novodobnih orožjih" ni zaostajala niti tehnologija, še enkrat več pa je za veliko škandalov poskrbela politika. Videli smo vse - od politikov, ki se za nobeno ceno ne bi odpovedali stolčku, do tistih, ki radi grozijo na mednarodnem odru. Tudi 2019 pa je pustilo odprta nekatera družbena vprašanja. Od tistih, ki se nanašajo na migracije, do vprašanja rasnih odnosov.

Kitajski znanstvenik, ki je ustvaril gensko spremenjeni dojenčici, v zapor za tri leta

30. 12. 2019 08.16

Kitajski znanstvenik He Džjankuj, ki je ustvaril prvi gensko spremenjeni dvojčici, je bil obsojen na tri leta zapora. Ob tem so mu dosodili še denarno kazen v višini 385.000 evrov. Obtožili so ga, da je deloval nelegalno, neetično in z namenom, da si zagotovi slavo in bogastvo.

'Želel sem hčerko zdravnico, ampak je test DNK dojenčka pokazal, da ima slab spomin'

15. 12. 2019 07.00

Globalna "industrija" genskega testiranja naj bi do leta 2022 po kitajskih ocenah prodajo svojih produktov z lanskih okoli 41 milijonov dolarjev – povečala na kar 405 milijonov dolarjev. Največji razcvet tako tehnologija kot prodaja doživljata na Kitajskem, kjer so meje etično dovoljenega skoraj povsem izginile.

Odkrili protistrup za ožig najbolj strupenega bitja na svetu

01. 05. 2019 12.28

V Avstraliji so z urejanjem genoma oziroma CRISPR odkrili protistrup za eno najbolj strupenih bitij na svetu, morsko oso. Simptome ožiga, ki povzroča neznosno pekočo bolečino, naj bi protistrup blokiral, če se ga na kožo nanese v 15 minutah.

Preiskava potrdila: še ena nosečnica nosi gensko spremenjenega otroka

22. 01. 2019 08.37

Preiskava dela kitajskega znanstvenika, ki je ustvaril prvi gensko spremenjeni dvojčici, je potrdila, da obstaja še ena nosečnica, ki nosi gensko spremenjenega otroka. Zdravniki jo bodo, tako kot dvojčici, podrobno opazovali.

Kitajski znanstvenik, ki je ustvaril gensko spremenjeni dvojčici, v hišnem priporu

21. 01. 2019 17.18

Kitajske oblasti so sporočile, da je znanstvenik, ki je ustvaril prvi gensko spremenjeni dvojčici, deloval nelegalno, neetično in z namenom, da si zagotovi slavo in bogastvo. Trenutno je v hišnem priporu. Gensko spremenjeni dvojčici sta zdaj pod nenehnim medicinskim nadzorom.

Trdi, da je ustvaril prva gensko spremenjena dojenčka

26. 11. 2018 13.24

Kitajski univerzitetni profesor He Jiankui je sporočil, da je ustvaril prva gensko spremenjena dojenčka. S tehnologijo Crispr je DNK dveh deklic spremenil tako, da se ne bosta mogli okužiti z virusom hiv, je zatrdil. Njegove trditve še niso neodvisno potrjene, številni znanstveniki pa so kritični.

Kitajci znova razburjajo: v laboratoriju 'popravili' človeški zarodek, tokrat z novo metodo

28. 09. 2017 08.30

Že leta 2015 so kitajski znanstveniki sporočili, da so s pomočjo biotehnologije popravili genetski zapis v človeškem zarodku tako, da le-ti niso bili več nosilci težke dedne krvne bolezni. Tokrat so dvignili še več prahu, saj so sporočili, da jim je uspelo storiti enako, le da z naprednejšim postopkom genetskega inženiringa.

Donald Trump po izboru revije Time osebnost leta

07. 12. 2016 14.09

Osebnost leta po izboru ameriške revije Time je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. "To je velika čast," je po razglasitvi povedal Trump. Kateri vpliv je prevladal, dober ali slab, pa se sprašujejo v reviji.

V prihodnjih dveh letih bi lahko dobili prve gensko spremenjene ljudi

15. 11. 2015 20.07

Ameriško biotehnološko podjetje v dveh letih načrtuje prve poskuse na ljudeh, pri katerih bodo s tehnologijo Crispr genetsko spremenili DNK. Kritiki pri tem opozarjajo, da bi omenjena tehnologija lahko pripeljala do ''ustvarjanje popolnega otroka''.