butarice

Na cvetno nedeljo k mašam z butarami in oljčnimi vejicami

13. 04. 2025 07.10

Kristjani danes, teden dni pred veliko nočjo, zaznamujejo cvetno nedeljo. Mnogi se bodo k mašam odpravili z butarami in oljčnimi vejicami, ki jih bodo duhovniki blagoslovili. V Vatikanu bo maša z blagoslovom zelenja potekala dopoldne, kot ostale maše drugje pa se bo začela s procesijo.

Izdelava butaric tudi v času epidemije

04. 04. 2020 20.35

Letos bo zaradi epidemije velika noč potekala malce drugače. Čeprav verniki v cerkev ne bodo mogli in bodo maše lahko spremljali le preko spleta ali televizije, so vseeno marsikje pripravljali butarice, ki so del slovenske krščanske velikonočne simbolike.

Družinska tradicija, ki se jo je naučil v otroštvu

10. 04. 2019 20.01

Prihajajoča nedelja bo cvetna nedelja, ko se v cerkev k blagoslovu nese butarice. Na Gorenjskem jim pravijo begánce, njihovo izdelovanje pa je veščina, ki jo obvladajo le še redki. Med njimi je Radovljičan Marjan Golmajer, ki jih je letos, čeprav šteje 91 let, izdelal več kot 50. Vsaka mora po tradiciji vsebovati sedem vrst lesa, ki mu ga, zdaj ko je v letih, priskrbijo bližnji in sosedje.

Papež blagoslovil oljčne vejice

01. 04. 2007 09.11

V nagovoru vernikom je papež poudaril, da se lahko približajo Bogu le tisti, ki si niso umazali rok s korupcijo.

Obredi na cvetno nedeljo

09. 04. 2006 09.41

Na cvetno nedeljo ali cvetnico verniki v cerkvah blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje.

Cvetna nedelja

20. 03. 2005 00.00

Danes je cvetna nedelja, prvi dan tedna pred veliko nočjo, ko verniki v cerkvah blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje.

Papež začel slovesnosti ob veliki noči

08. 04. 2004 00.00

Papež Janez Pavel II. je s krizmeno mašo v baziliki Svetega Petra v Vatikanu začel velikonočne slovesnosti.

Praznovanje cvetne nedelje

13. 04. 2003 00.00

S cvetno nedeljo ali cvetnico se začenja teden pred veliko nočjo. Na cvetnico verniki v cerkvah blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9. stoletja dalje.

Začetek Velikega tedna

08. 04. 2001 00.00

Na cvetno nedeljo, ki po krščanskem izročilu pomeni začetek Velikega tedna pred praznikom velike noči, se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ko so ga jahajočega na osliču pričakale navdušene množice ljudi in mu po evangelijskem sporočilu pot posule s palmovimi vejami. V spomin na palmove veje pa se na cvetno nedeljo danes k blagoslovu nosi snope in šope pomladnega zelenja, oljčne vejice in butare. Star krščanski običaj je dobro vkoreninjen tudi v Sloveniji, vendar pa se tudi ti običaji pri nas geografsko, ponekod celo od vasi do vasi, zelo razlikujejo.

Po Velikem tednu še Beli

24. 04. 2000 12.18

Z Velikim ponedeljkom, ki je po tradiciji dan sprostitve, namenjen obiskom, obdarovanjem, izletom, zabavi in igram s pirhi, se končuje Veliki teden. Začel se je s cvetno nedeljo, ko so v cerkvah blagoslavljali butarice in zelenje. Velikemu tednu sledi Beli teden, ko so nekoč na novo krščeni v cerkev prihajali v belih oblačilih in jih odložili v nedeljo, na Belo nedeljo, s katero se tudi sklene velikonočno praznovanje.

Velikonočne maše po vsej državi

23. 04. 2000 12.28

Na velikonočno nedeljo so bile po vsej državi slovesne vstajenjske procesije in svete maše. V ljubljanski stolnici je slovesno mašo vodil nadškof Franc Rode, v mariborski stolni cerkvi svetega Janeza Krstnika škof Franc Kramberger, v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja pa škof Metod Pirih.

Praznovanje Velike noči

22. 04. 2000 15.12

Ob največjem krščanskem prazniku, Veliki noči, bodo tudi danes potekali številni obredi. V ljubljanski stolni cerkvi Sv. Nikolaja bodo popoldne večernice, ki jih bo vodil škof Alojz Uran. Velikonočno vigilijo bo zvečer v ljubljanski stolnici imel nadškof Franc Rode, v mariborski stolni cerkvi škof Franc Kramberger, v koprski pa škof Metod Pirih. Že včeraj, ko se je začela velikonočna tridnevnica, so v spomin na Kristusovo trpljenje potekali obredi, še posebej slovesno pa je bilo v Vatikanu.