bralne

Bodeča neža za najbolj seksistično izjavo profesorju Igorju Saksidi
08. 03. 2025 14.32Nečastni naziv bodeča neža za najbolj seksistično izjavo leta 2024/25 je prejel profesor na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru Igor Saksida. Kot so pojasnili v kolektivu Rdeče zore in uredništvu spletnega portala spol.si, je s tem, ko je šolski sistem ocenil kot preveč "dekliški", dekleta potisnil v pasivno vlogo.

V Sloveniji aktivnih okoli 800 knjižnih klubov
08. 02. 2025 15.07Knjižni klubi so v razcvetu – v Sloveniji jih deluje okoli 800. V šolah, knjižnicah, mladinskih centrih, domovih za upokojence, celo v centrih za dolgotrajno rehabilitacijo. Debata o knjigah in branje poglobita, širita obzorja in krepita komunikacijo. Družbe z visoko stopnjo bralne pismenosti pa so uspešnejše in gospodarsko razvitejše.

Sveto pismo prihaja na šolski urnik v Teksasu, številni ogorčeni
25. 11. 2024 19.35V ameriški zvezni državi Teksas bo na urniku po novem lahko tudi poučevanje o Svetem pismu. To je po mesecih burnih razprav odločil odbor za izobraževanje in čeprav novost ne bo obvezna, so mnogi starši in učitelji ogorčeni, saj pravijo, da gre za kršitev ustave in neprimerno vsiljevanje krščanskih vrednot in vere. Zagovorniki novega učnega načrta pa odgovarjajo, da je Sveto pismo eno najpomembnejših besedil v ameriški zgodovini ter da se bodo razumevanje in bralne sposobnosti učencev izboljšale. Teksas tako uresničuje dolgoletna prizadevanja republikancev, ki v šolah želijo več verskih vsebin, podobne težnje imajo še nekatere konzervativne zvezne države.

15-letniki na področju ustvarjalnega mišljenja pod povprečjem
18. 06. 2024 13.16Mednarodna raziskave OECD PISA 2022 kaže, da so slovenski 15-letniki na področju ustvarjalnega mišljenja v primerjavi z vrstniki iz drugih držav podpovprečni. Slovenski mladi tudi izražajo bolj negativna stališča do različnih vidikov ustvarjalnosti ter kažejo manj odprtosti za pridobivanje novega znanja in izkušenj.

Tariq Ali: Spreminjanje zgodovine je rezultat ozkoglednega nacionalizma
21. 04. 2024 11.36"Pomembno je, da ljudje vedo, kaj se je zgodilo v preteklosti, da ne prikrivajo zgodovine ali lažejo o njej," poudarja britansko-pakistanski aktivist in pisatelj Tariq Ali. Že v svojih najstniških letih se je uprl vojaški diktaturi in moral zapustiti Pakistan. Med vietnamsko vojno je bil eden vodilnih mirovnih aktivistov in s tem navdahnil Micka Jaggerja in Johna Lennona, ki sta mu posvetila pesmi. S svojo zadnjo knjigo o Churchillu je razjezil številne Britance. O vsem tem in o razlogih, zakaj mednarodno skupnost v svojih delih zapisuje v navednicah, smo se z njim pogovarjali med njegovim nedavnim obiskom v Ljubljani.

Znani nominiranci za Grumovo nagrado
15. 02. 2024 18.54Strokovna žirija je za nagrado Slavka Gruma za najboljše novo slovensko dramsko besedilo nominirala delo Marka Bratuše in Harisa Pašovića Najboljša evropska predstava, delo Tjaše Mislej Prva beseda je mama, delo Daniela Daya Škufce Budnost zimskega jutra ter delo Ize Strehar Nezakonske matere.

V javnost prihaja še nikoli videna zasebna Darwinova knjižnica
12. 02. 2024 13.24Prvič po smrti Charlesa Darwina leta 1882 so sestavili in razkrili njegovo osupljivo knjižnico, v kateri se skrivajo številne knjige, brošure in revije, ki jih je vplivni naravoslovec citiral in bral. Ob 215. obletnici bo raziskovalna skupina izdala 300 strani dolg katalog, v katerem je zbranih 7400 naslovov in 13.000 zvezkov, ki so bili v njegovi lasti.

Preberete vsaj eno knjigo na leto?
11. 02. 2024 11.32Po rezultatih treh mednarodnih raziskav pismenosti med mladimi, katerih rezultate smo dobili v zadnjem letu in pol, smo v Sloveniji ugotovili precejšnje poslabšanje. 15-letniki pri naravoslovni pismenosti, četrtošolci pri bralni pismenosti in osmošolci pri državljanski pismenosti. Kar vsak četrti odrasli pa ne bere prav dobro in zato slabše razume besedila, s katerimi se srečuje v življenju ali pri delu, polovica odraslih v enem letu ne prebere niti ene knjige.

Kaj pa ste vi nazadnje prebrali, pa da ni bila položnica?
08. 02. 2024 11.33David Zupančič je zdravnik, je pa tudi avtor dveh izmed najbolje prodajanih knjig lanskega leta. Njega in še nekaj znanih ljudi sem vprašala, katera je bila zadnja knjiga, ki so jo prebrali, in katera je njihova najljubša.

284 predlogov za izboljšanje šolstva in vzgoje do leta 2033
06. 02. 2024 17.48Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so predstavili osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za 2023–2033. Kot je pojasnil vodja delovne skupine za pripravo dokumenta Janez Vogrinc, je v njem več kot 280 ukrepov. Kot temeljno izhodišče vzgojno-izobraževalnega sistema pa je postavljeno varno in spodbudno učno okolje.

Nova pomoč ljudem po zaporu: S knjigo v svobodo
09. 01. 2024 13.42Tri leta je preživela za zapahi zaradi poskusa uboja nekdanjega partnerja, ki je bil storjen v afektu, med prepirom. Dve leti je že na svobodi, a zdi se, da se še ne more povsem osvoboditi. Maja Zajec, danes 49-letna ženska iz Ljubljane, nam je konec novembra zaupala svojo zgodbo.

Moj sin kot Pitagora
17. 12. 2023 07.00Polovica fantov pri nas meni, da ženske niso primerne za voditeljice.

Bralna pismenost slovenskih šolarjev pod mednarodnim povprečjem
05. 12. 2023 12.34Najnovejši podatki mednarodne raziskave PISA, v kateri sodelujejo 15-letniki iz 83 držav, pri slovenskih šolarjih kažejo na splošen upad tako pri matematični kot tudi pri bralni in naravoslovni pismenosti. Povprečna dosežka iz matematike in naravoslovja se sicer še vedno uvrščata nad povprečje držav članic OECD, dosežek pri bralni pismenosti pa je, podobno kot v letih 2009 in 2012, pod povprečjem.

Žana Vertačnik najboljša debitantka; posebna pohvala oddaji NeNasilje!
24. 11. 2023 22.00Z nocojšnjo podelitvijo nagrad Čuvaj/Watchdog so v Društvu novinarjev Slovenije počastili tiste novinarje, novinarske ekipe in fotoreporterje, ki so v minulem letu s svojim delom navdušili in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo. Med nagrajenci je tudi naša novinarka oddaje 24UR Žana Vertačnik, ki je prejela nagrado za dosežke mladih novinarjev. Posebno pohvalo porote za izstopajoč novinarski dosežek pa je prejela naša spomladanska oddaja NeNasilje!, ki je odprla pomembna vprašanja o tem, kako bomo vzgojili generacije, ki bodo oblikovale drugačne družbo, družbo strpnih in nenasilnih. Nagrado za življenjsko delo je sicer prejel novinar Dnevnika Zoran Senković.

V prihodnjem šolskem letu prenova več kot 200 učnih načrtov
25. 08. 2023 14.38Zavod za šolstvo je pred novim šolskim letom ravnateljem podal nekaj usmeritev, med njimi je ustvarjanje varnega učnega okolja. Intenzivno bo potekala prenova učnih načrtov, obetajo se tudi spremembe Zakona o osnovni šoli. Kljub ujmam bo začetek šolskega leta za vse 1. septembra, ga bodo pa morali ponekod prilagoditi, je dejal minister Darjo Felda.

Prvič upad bralnih dosežkov slovenskih učencev
16. 05. 2023 11.05Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2021 je po letih višanja tokrat pokazala upad bralnih dosežkov slovenskih učencev. Ti so sicer še vedno nad srednjo vrednostjo v raziskavi. Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je ocenil, da rezultati niso najboljši, da je nanje vplival tudi covid, da pa že imajo pripravljen akcijski načrt.

'Ali je Maribor tako bogat, da lahko denar nameni za nekaj, kar je 10 let prostovoljno?'
07. 04. 2023 12.36V društvu Humanitarček se sprašujejo, zakaj mestna občina Maribor namenja 3000 evrov za projekt Knjigobežnice anonimnega izvajalca. Takšen projekt so namreč sami doslej prostovoljno izvajali 10 let: "Veseli smo, da se bralna kultura širi. A ne moremo mimo dejstva, da se je 10 let projekt izvajal brezplačno. Zato se sprašujemo, ali res pripadamo tako bogati občini, da lahko 3000 evrov, s čimer bi lahko kupili 600 toplih obrokov, nameni za nekaj, kar je 10 let društvo izvajalo prostovoljno." Kot odgovarjajo na mariborski občini, je predmetni projekt izglasovan v okviru Participativnega proračuna Mestne občine Maribor, saj je predlog ustrezal vsem kriterijem za izbiro.

Žiga X Gombač: Otroška literatura se mi je vedno zdela nekaj najbolj intimnega
12. 03. 2023 07.00Pred dnevi je izšla nova knjiga Žige X Gombača, pisatelja mladinske in otroške literature ter medijskega ustvarjalca, ki je bila povod za pogovor o pisateljevanju, stripih in seveda Cukrarni, katere zgodbo knjiga pripoveduje. Curkarna. Zgodba slovenske pesniške duše, kot je naslov stripa, je nastajala približno osem mesecev, nam je zaupal pisatelj, ki je združil moči z ilustratorjem Jako Vukotičem in založbo Škrateljc, pri kateri je strip tudi izšel. Zgodba govori o štirih pesniških dušah, ki so se v 19. stoletju zbrale v zgradbi Cukrarna v Ljubljani in nevede ustvarile novo umetniško smer, ki jo danes poznamo kot moderno.

'Ni problem, če beremo digitalno, težavno postane, ko ne beremo več dolgih besedil'
22. 11. 2022 07.00Kdaj ste nazadnje prebrali knjigo v klasični tiskani obliki? Strokovnjaki za slovenski jezik ugotavljajo, da upada predvsem branje daljših besedil. Potapljanje v besede v tiskanem mediju ima specifične prednosti pred branjem z zaslonov, a je digitalno branje na drugi strani bolj priročno. Strokovnjaki se na koncu strinjajo, da je vsako branje kakovostnih beril dobrodošlo, saj je koristno na več ravneh. Med drugim omogoča, da se vživljamo v različne svetove, pripomore k boljšemu počutju, poznavanju tujih kultur, večji kreativnosti. Kakšne so razlike med branjem digitalnih in tiskanih besedil, katera razumemo bolje?

Le tretjina 10-letnikov zmore prebrati in razumeti preprosto zgodbo
17. 09. 2022 15.08Pandemija covida-19 je vplivala tudi na občutno slabše pogoje izobraževanja in s tem znanje otrok po svetu, opažajo pri Unicefu. Po njihovih navedbah naj bi le tretjina 10-letnikov po svetu zmogla prebrati in razumeti preprosto zgodbo, pred pandemijo slaba polovica takratnih 10-letnikov. Najslabše je v podsaharski Afriki, kjer je takih 90 odstotkov 10-letnikov. Razlogov za to je več – številne šole nimajo zadostnih sredstev, razredi so prenatrpani, učni načrti zastareli, učitelji so nekvalificirani in premalo plačani. Čeprav večina otrok v Sloveniji takih težav nima, pa je zaskrbljujoč podatek, da skoraj polovica Slovencev ne bere knjig.

Branje: potovanje v drugi, drugačni svet, ki v nas sproža vrsto čustev
03. 07. 2022 07.00Kdaj ste si nazadnje vzeli čas in vzeli knjigo v roke? Slovenski strokovnjaki ugotavljajo, da Slovenci nismo ravno vzorni bralci, saj smo na področju bralne kulture pod povprečjem. Prav branje pa bogati naš besednjak in prispeva, da besedilo razumemo v popolnosti. A ne zgolj to, možgani med branjem simulirajo delovanje, kot da bi zares videli, počeli in čutili stvari, o katerih beremo. Morda je ravno poletje primeren čas, da gremo v knjižnico in obudimo našo domišljijo ter oplemenitimo besedna obzorja, so spodbudili strokovnjaki za slovenski jezik, ki pripravljajo že 58. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture.

10.000 evrov otrokom z učnimi in bralnimi težavami
19. 05. 2022 17.55Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je Slovenija na področju bralne kulture pod povprečjem; skoraj polovica Slovencev je izjavilo, da ne bere knjig. Prav redno branje pa bogati naš besednjak in prispeva, da besedilo razumemo v popolnosti. Da bi spodbudili bralne navade, za katere je pomembno, da se začnejo že v otroštvu, so predstavniki podjetja SPAR Slovenija izvedli akcijo SPARBECEDA, ki je poleg didaktične vloge imela tudi dobrodelno noto. Z donacijo 10.000 evrov so razveselili tri ustanove, ki pomagajo otrokom z učnimi in bralnimi težavami. Kako pomembno je branje in zakaj ta veščina lahko nekaterim predstavlja težave, smo se pogovarjali s strokovnjakoma.

Kaj je res in kaj ne, ko predstavnice strank govorijo o zdravstvu, šolstvu in pravni državi?
09. 04. 2022 08.24Po prvem soočenju našega spletnega portala 24ur.com, ki ga je v studiu oddaje Svet vodil Gregor Trebušak, objavljamo ugotovitve novinarjev rubrike Dejstva, ki je v živo znova preverjala resničnost izjav. Tokrat so se soočile predstavnice petih političnih strank: Alenka Jeraj (SDS), Urška Klakočar Zupančič (Gibanje svoboda), Meira Hot (SD), Maša Kociper (SAB) in Tina Bregant (Povežimo Slovenijo). V ospredju pa vrtci, zdravstvo, maske in pravna država.

Primerna osvetlitev doma
27. 02. 2022 00.15Ste vedeli, da približno 18 % prebivalstva v notranjih prostorih preživi tudi do 21 ur dnevno? Izpostavljenost naravni svetlobi pa se v hladnejših in zimskih obdobjih še zmanjša. Prav iz tega razloga je še posebej pomembno, da poskrbimo za primerno osvetlitev prostora.

Zmago Jelinčič: stari znanec sodišč in kralj imunitet, ki posega v Kazenski zakonik
21. 01. 2022 07.40Kdo je Zmago Jelinčič Plemeniti? Prvi mož SNS, poslanec državnega zbora, športni pilot? Morda prvak v političnih imunitetah? Sicer stari znanec kazenskih in predkazenskih postopkov je tudi predlagatelj trenutnih sprememb Kazenskega zakonika. Zaradi korupcije ima dosmrtno prepoved vstopa v Svet Evrope, tu pa so še številni drugi škandali, središče katerih je prav Zmago Jelinčič Plemeniti.

Kako so se spremenile bralne navade Slovencev v času epidemije?
30. 11. 2021 18.44Nekatere mednarodne raziskave kažejo na to, da je od nastopa epidemije kar 35 odstotkov ljudi prebralo več knjig, kot bi jih sicer. Kakšne so bralne navade Slovencev, kako potekajo literarni dogodki in kako se prodajajo knjige pri nas v času, ko smo prisiljeni ostajati doma več kot kadar koli prej?

Katere knjige najdemo na nočnih omaricah igralcev serije Sekirca v med
14. 11. 2021 08.00Originalna slovenska serija Sekirca v med, ki je na sporedu od ponedeljka do četrtka ob 20. uri na POP TV, se na humoren način dotika vprašanj, želja in hrepenenj, ki so znana vsakemu od nas. Tokrat smo preverili, kako dobro bralne navade drug drugega poznajo junaki priljubljene serije.

Katere knjige smo si najpogosteje izposodili in kakšna je bralna pismenost naših otrok?
12. 09. 2021 17.49Za nami je dolgo poletje, ko Slovenci zaradi več prostega časa običajno večkrat vzamemo v roke knjigo. Podatkov, iz katerih bi lahko sklepali, kako je epidemija vplivala na naše bralne navade, še ni. Ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja pa smo preverili, kakšna je bralna pismenost naših šolarjev in katere knjige so v Sloveniji največkrat izposojene.

Balanca bere
09. 06. 2021 06.00V tokratni epizodi Balance smo ubrali drugačno pot. Pokazali in dokazali smo, da motoristi nismo le cestni divjaki in objestni norci, ki jih zanima samo hitrost, nagibanje ovinkov in zažiganje gum na motorističnih zborih, ampak da je svet na dveh kolesih vseeno lahko tudi precej več. Balanca bere smo poimenovali tokratno oddajo v kateri vam predstavljamo motociklistično literaturo. Vzemite knjigo v roke in preberite dobro zgodbo. Morda se lahko lotite zanimive biografije znanega dirkača. Morda vas bo prevzel zapis iz zgodovine katere izmed znamenitih dirk ali pa recimo kakšna dobra zgodba po resničnih dogodkih, ki lahko že meji na kriminalko. Pred vami je nova epizoda spletne pogovorne oddaje Balanca. Le en klik stran.

'Besedišče politikov razkriva, da so nehali brati v 5. razredu, uporabljajo metafore iz Tajnega društva PGC'
20. 03. 2021 09.46Le vsak deseti otrok kritično razume, kaj prebere, s prepoznavanjem besedila pa ima težave kar četrtina odraslih. Slovenski 15-letniki so sicer po bralni pismenosti nad povprečjem držav OECD, skrb pa vzbuja vse večje število tistih, to je skoraj vsak peti mladostnik, ki dosegajo le osnovno raven bralne pismenosti. Koliko beremo, kakšen je pri tem vpliv družine? Ali država krepi bralno pismenost, kakšen je odnos politike do branja?