biotska raznovrstnost
V najlepšem kozjanskem sadovnjaku leta: Šest ton jabolk brez kemije
20. 10. 2024 09.09Sožitje narave in človeka. Slogan Kozjanskega parka, ki kar zaživi pred očmi obiskovalca, ki se sprehaja med visokodebelnimi travniškimi sadovnjaki. Nekoč nepogrešljivi ob vsaki hiši, danes pa domačini znova odkrivajo prednosti neškropljenega sadja, ki poka od okusa. Zardeli carjevič, krvavo rdeči jonatan, sramežljiv beličnik. Avtohtona goriška sevka in trpežni bobovec. To je le nekaj od 126 tradicionalnih sort jabolk, ki zorijo v zavetju kozjanske narave. In polni zabojčki dišečega sadja, ki ne potrebujejo obdelave s fitofarmacevtskimi sredstvi, dokazujejo, da se še vedno da kaj pridelati tudi brez kemije. Tradicionalne sorte, ki so posejane po slikovitih sadovnjakih, namreč dobro kljubujejo škodljivcem in podnebnim spremembam.
V Evropi prvič našli invazivne rdeče pritlikave čebele: 'To je zaskrbljujoče'
30. 08. 2024 13.00Strokovnjaki so sporočili, da je rdeča pritlikava medonosna čebela prvič ustanovila kolonijo v Evropi. Odkritje kolonije čebele Apis florea, ki izvira iz Azije, je vzbudilo preplah med lokalnimi čebelarji in naravovarstveniki, ki se bojijo potencialno uničujočega vpliva na domače populacije čebel.
Na Mljetu opazili veliko plamenko s strupenimi bodicami
08. 08. 2024 09.18V Narodnem parku Mljet so opazili strupeno veliko plamenko, tujerodno invazivno vrsto ribe s strupenimi bodicami, so potrdili predstavniki parka v južni Dalmaciji. Ob tem so opozorili, da je pojav te ribe le eden od znanilcev nove podobe Jadranskega morja.
Črna gora – dežela izjemne pestrosti
18. 12. 2023 00.15Črna gora, prva ekološka država na svetu, je država s petimi nacionalnimi parki, petimi oazami miru in čistega zraka.
Iz Ljubljanice potegnili 'samo' tono odpadkov, kolesa zamenjali skiroji
22. 04. 2023 18.05V okviru čistilne akcije so iz reke, ki teče skozi središče prestolnice, potegnili eno tono odpadkov. To je sicer manj kot v preteklosti, a še vedno preveč, poudarjajo v društvu za podvodne aktivnosti. Sodelovalo je 40 potapljačev. Če so v prejšnjih letih med večjimi kosi prednjačila kolesa, so se lani začeli pojavljati električni skiroji. Našli so tudi prometne znake, nekaj telefonov in mnogo kovancev, steklenic ter pločevink.
Putin med govorom citiral Solženicina: Zahod trpi za slepoto večvrednosti
27. 10. 2022 19.03Ruski predsednik Vladimir Putin je na letnem srečanju ruskega think tanka Valdai Discussion Club govoril o Zahodu in njegovih zaveznikih. Meni, da zahodne države igrajo "nevarno, krvavo in umazano igro". "Zahod bo moral plačati za svoje poskuse izvajanja hegemonije" je dejal. Putin prav tako meni, da bo v prihodnje potrebno "sodelovanje centrov moči in Zahoda". "Zmeraj sem verjel v moč zdravega razuma. Zato sem prepričan, da bomo prej ali slej centri multipolarnega sveta in Zahod stopili na skupno pot enakovrednega dialoga in razpravljali o naši skupni prihodnosti," je povedal.
Pod pelješkim mostom zaplula prva križarka
23. 06. 2022 09.50Pod pelješkim mostom je zaplula prva križarka in se zasidrala v Neumu v Bosni in Hercegovini. Križarka Bolette je največja ladja v zgodovini, ki je priplula v morske vode BiH. Prebivalci Neuma so ladjo, na kateri je več kot 1000 potnikov, pričakali z nasprotovanjem, ker da ogroža morski ekosistem.
Družinska 'drama' na Snežniku: risa Blisk in Katalin sta oče in sin
17. 05. 2022 15.20Iz svoje ograde v gozd se je bliskovito pognal že deveti iz Romunije v Slovenijo in na Hrvaško doseljeni ris. Šestletni samec Blisk je dobil svoje ime, ker se tako bliskovito požene na svojo hrano, mogoče pa bo prav tako bliskovito poskrbel za nov naraščaj in s tem za ohranitev populacije. So pa genetske analize pokazale, da je Blisk oče iz Romunije leta 2020 priseljenega risa Katalina.
Bo Evropi uspelo omejiti segrevanje na manj kot dve stopinji Celzija?
21. 10. 2021 15.42Evropski parlament se je v resoluciji o konferenci ZN o podnebnih spremembah COP26 v Glasgowu zavzel za krepitev podnebne ambicije tako v EU kot v svetu. Po njegovi oceni bi morali podnebni okvir unije iz 10-letnega spremeniti v petletnega, do leta 2025 pa bi morali odpraviti vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva.
Zaradi naravnih ujm moramo Slovenci vse bolj obnavljati gozdove
21. 03. 2021 07.00Gozdovi imajo pozitiven vpliv na zdravje ljudi, saj čistijo zrak, pitno vodo, predvsem pa so dom in zavetje številnih živalskih vrst. Zato je pomembno, da k njihovi obnovi in negi pristopamo trajnostno ter na več načinov. Ker je danes mednarodni dan gozdov, je prav, da se spomnimo nekaj dejstev o slovenskih gozdovih in gozdarstvu.
Uničevanje okolja krivec za pojav bolezni, kot je covid-19
10. 09. 2020 06.55Kaj ugotavlja letošnje Poročilo o stanju planeta Svetovnega sklada za naravo (WWF)? Nič optimističnega. Populacije prostoživečih živali so se od leta 1970 zmanjšale kar za dve tretjini. Med glavnimi vzroki so uničevanje okolja: krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prosto živečimi živalmi, ki prispeva tudi k izbruhu bolezni, kot je covid-19. WWF poziva k nujnim ukrepom, da bi se trend do leta 2030 obrnil.
Mavricijskim oblastem še ni uspelo stabilizirati nasedle ladje in izčrpati nafte
09. 08. 2020 14.52Kljub trudu ekip na terenu in številnih prostovoljcev na Mavriciju še niso stabilizirali 300 metrov dolge tovorne ladje, ki je nasedla ob koralnem grebenu. Policija se je medtem vkrcala na ladjo in uvedla preiskavo. Klicu na pomoč se je poleg Francije odzvala tudi Japonska. Na otok ob vzhodni obali Afrike bodo poslali ekipo strokovnjakov.
Mavricij pred okoljsko katastrofo: z nasedle ladje odteka nafta
08. 08. 2020 15.05Pred obalo Mavricija je nasedla 300 metrov dolga tovorna ladja japonskega podjetja, s katere je zdaj začela odtekati nafta. Tamkajšnje oblasti, ki so razglasile izredne okoljske razmere, se trudijo preprečiti katastrofo, pomoč jim je obljubil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Da gre za eno najhujših ekoloških kriz na tem območju, opozarjajo v organizaciji Greenpeace. Zaradi onesnaženja je ogroženih na tisoče vrst rastlin in živali, ki živijo na tamkajšnjem koralnem grebenu.
V Iškem vintgarju prepovedali piknike in promet
22. 07. 2020 09.12Če je za marsikaterega prebivalca prestolnice piknik na Iškem vintgarju predstavljal hiter 'vikend pobeg' iz betonske džungle, temu ne bo več tako. Občina Ig je sprejela odlok o prometnem režimu in varovanju narave in okolja na območju naravne vrednote Iški vintgar. Pikniki so zdaj prepovedani, z avtomobilom pa je prepovedano do tamkajšnje gostilne, kot je bilo to mogoče do zdaj. Avtomobil je treba po novem pustiti nižje, na novem parkirišču, plačati parkirnino in se naprej odpraviti peš.
Slovenija – neokrnjena narava? Podatki pravijo drugače, težave z izvajanjem zakonov
09. 02. 2020 08.00Pred 100 leti, ko vsakdan še ni bil poln plastičnih lončkov, pametnih telefonov in ostalih pripomočkov, ki so nam 'olajšali' hiter tempo življenja, so naši predniki že vedeli, da je narava v Sloveniji izjemna in da jo moramo zaščititi. A čeprav smo prepričani, da živimo v zeleni butični državici, uradni podatki ne kažejo le lepe slike o neokrnjeni naravi. Čeprav imamo na tem področju bogato zakonodajo, smo postavljeni pred izziv izvajanja predpisanega. Poleg tega Nacionalni program varstva narave ni pripravljen v skladu z zakonodajo.
'Vredna' 42 bilijonov evrov, zagotavljajo pitno vodo, uničili pa smo jih skoraj 90 odstotkov
02. 02. 2020 08.23Se zavedate vseh razlogov, zaradi katerih moramo narediti vse, da ohranimo svetovne zakladnice biodiverzitete? Mokrišča namreč niso le oaze za ljubitelje narave, ampak je njihova zaščita pomembna s strateškega vidika države. Bogata vegetacija v mokriščih čisti vodo in omogoča rabo pitne vode. V mnogih predelih sveta so mokrišča ob rekah, jezerih in morju vir preživetja lokalnih prebivalcev. Mangrove in koralni grebeni denimo varujejo obalne skupnosti pred hurikani, neurji in cunamiji.
Varujejo nas pred poplavami in sušo, mi pa jih uničujemo
02. 02. 2019 15.25V času ekstremnih vremenskih pojavov je vedno pomembneje, da ohranjamo naravno zaščito pred neurji in poplavami. V Sloveniji so izjemnega pomena mokrišča, ki zmanjšujejo posledice neurij in blažijo sušna obdobja, ki so ena največjih podnebnih groženj v Sloveniji. Strokovnjaki opozarjajo, da moramo poskrbeti, da bodo naša mokrišča ostala zdrava. Še vedno jih namreč uničujemo in spreminjamo.
Minister Leben razveselil prebivalce ob Muri: Hidroelektrarn ne bo!
22. 01. 2019 14.39Okoljski minister Jure Leben je nagovoril udeležence in skupaj z Miguelom Clüsener-Godtom iz Unescovega Programa Človek in biosfera podelil certifikate županjam in županom občin novo ustanovljenega Biosfernega območja Mura. Vladi je že predlagal ukinitev Uredbe o koncesiji za rabo vode in proizvodnjo električne energije na Muri.
Gozdni turizem – dobra priložnost ali škoda za naravo?
15. 09. 2018 07.00Slovenci imamo morje, hribe, jame in imamo gozdove. Vso to pestrost naše dežele vse bolj prepoznavajo in cenijo tudi turisti, ki že četrto leto zapored s svojimi prihodi postavljajo rekorde. Ker je Slovenija gozdna dežela, se priložnosti za turizem ponujajo tudi na tem področju. Kaj nam lahko prinese gozd? Kje so priložnosti in kje omejitve?
Zaradi palmovega olja ogroženi orangutani in tigri
28. 06. 2018 08.27Palmovo olje zmanjšuje raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst v Maleziji in Indoneziji, ogroža pa tudi pragozdove v osrednji Afriki in Latinski Ameriki, so posvarili v Mednarodni zvezi za ohranitev narave. Rešitev tega problema sicer ni enostavna.
Bolnišnice letno zavržejo za vsaj 5.700 ton hrane, domovi za starejše pa vsaj 3.060 ton hrane
24. 10. 2017 14.54Na svetu proizvedemo štiri milijarde ton hrane, od tega je 1,3 milijarde ton zavržemo. Še bolj žalosten je podatek, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Ekologi brez meja so preverili, kako je z zavrženo hrano v javnih zavodih ter ugotovili, da imamo rezerve. In rešitev? Za zmanjšanje količine zavržene hrane so nujne sistemske rešitve, pa tudi večja občutljivost ljudi do hrane.
Gozdovi se krčijo, v zadnjih 25 letih smo 'izgubili' 129 milijonov hektarjev
07. 10. 2017 13.07V zadnjih 200 letih se je površina gozdov zmanjševala, krčili so se predvsem tropski in subtropski gozdovi. Slovenski gozdovi so dobro ohranjeni, na kar kaže tudi velika biotska raznovrstnost. Poleg tega imamo pri nas 71 avtohtonih drevesnih vrst. Za primerjavo - v Veliki Britaniji jih je le dobrih 30, na severu in jugu Evrope pa 20.
'Zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo, in hrana, ki jo pridelujemo, vsi so odvisni od kakovosti naših ekosistemov'
21. 05. 2017 08.15V Evropski uniji prvič obeležujemo dan Nature 2000. Gre za ozemlje EU, ki meri že več kot milijon kvadratnih kilometrov in je v svetovnem merilu največje omrežje varovanih območij narave. V prihajajočem tednu pa bomo 24. maja obeležili tudi evropski dan parkov.
Svetovni dan Zemlje nas opominja, da si moramo vsi vsak dan prizadevati za zdravo okolje
22. 04. 2017 06.30Glavna tema letošnjega dneva Zemlje je okoljska in podnebna pismenost, s čimer poudarjajo pomembnost znanja na tem področju, saj lahko le tako ustrezno ukrepamo. Prav tako s tem ustvarjamo zelena delovna mesta in do okolja prijazno tehnologijo.
Mesta spreminjajo živali: nekatere postajajo iznajdljivejše in uspešnejše, druge množično poginjajo
25. 03. 2017 06.30Globalno gledano več kot 50 odstotkov populacije živi v urbanih središčih. A mesta še zdaleč niso le življenjski prostor ljudi. Delimo si ga z živalmi, ki se spreminjajo. Če nekatere vrste postajajo uspešne, so mesta oziroma mestne luči za veliko vrst smrtna obsodba. In kako poteka sobivanje živali in ljudi pri nas?
Slovenski in avstrijski raziskovalci raziskujejo hrano iz pradavnine
08. 01. 2017 12.16Raziskovalci iz slovenske in avstrijske Štajerske s skupnimi močmi raziskujejo prvobitne rastlinske in živalske vrste ter njihovo uporabo v prehrani na obeh straneh meje, da bi tako spodbudili kmetovalce k njihovi ponovni vpeljavi v regionalno kmetijstvo in kulinariko. Nenazadnje lahko to tudi obogati turistično ponudbo teh krajev.
To je grožnja, hujša od krize in podnebnih sprememb
22. 05. 2016 08.16Slovenija spada med biotsko najbolj pestre države na svetu. To je njen kapital, ki pa se ga vse premalo zavedamo. "Upad biotske raznovrstnosti je v svetovnem merilu trenutno največja grožnja človeštvu. Večja od podnebnih sprememb in večja od finančne krize," opozarjajo na zavodu za varstvo narave.
Kako lahko vsak posameznik ukrepa proti podnebnim spremembam?
19. 03. 2016 06.39Temperatura ozračja se dviga še hitreje, kot so predvidevali, odpadki se kopičijo, živalske vrste izginjajo in tudi naša prihodnost je črna. Čas je za akcijo.
FOTO: Včeraj so bili, danes jih ni več
11. 01. 2010 17.16Na Zemlji se dogaja največje izumiranje po izginotju dinozavrov. Vsako uro izginejo tri rastlinske ali živalske vrste, s tem pa izgublja tudi človeštvo. Zato bo leto 2010 namenjeno boju za ohranitev vrst.
Svet za genske vire
07. 01. 2010 15.30Kmetijsko ministrstvo je ustanovilo svet za genske vire, ki bo skrbel za trajnostno rabo genskih virov in rejo živali avtohtonih in tradicionalnih pasem na kmetijah.