astronomi
V najbolj oddaljeni nam znani galaksiji odkrili kisik in težke kovine
22. 03. 2025 20.00Astronomi so prišli od presenetljivega odkritja. V nam najbolj oddaljeni galaksiji, kar smo jih doslej odkrili, so našli kisik in težke kovine. Galaksija je od Zemlje oddaljena 13,4 milijarde svetlobnih let, kar pomeni, da je nastala v zgodnjih dneh vesolja.
Čaka nas zadnja polna planetarna parada do leta 2040
09. 02. 2025 14.13Konec februarja se bo na nočnem nebu poravnalo sedem planetov, kar se ne bo ponovilo naslednjih 15 let. Planetarne parade štirih ali petih planetov se dogajajo relativno pogosto, medtem ko so poravnave vseh planetov izjemno redke.
Zemlja bo za kratek čas dobila še eno 'mini luno'
19. 09. 2024 17.56Zemlja bo ta mesec za kratek čas dobila drugo luno v obliki majhnega asteroida. Za razliko od Zemljinega naravnega satelita Lune, ki spremlja naš planet že približno štiri milijarde let, bo ta majhni spremljevalec v bližini Zemlje ostal le slaba dva meseca, preden se bo vrnil v svoj asteroidni pas, ki sledi našemu planetu in kroži okoli Sonca.
Liu Songling, Slovenec, ki je postavljal temelje astronomiji
08. 02. 2024 16.14Ljubljano krasi nov spomenik, ki je posvečen avtorju enega največjih astronomskih inštrumentov na svetu – ekvatorialne obročaste krogle. Izjemen dosežek je delo slovenskega jezuita, matematika, kartografa in astronoma Ferdinanda A. von Hallersteina, ki je plemiško življenje zamenjal za učenjaško, se izšolal v Gradcu in na Dunaju, nato pa podal na dolgo in naporno potovanje na Daljni vzhod, kjer je zasedel pomembno mesto na kitajskem dvoru.
19 čarobnih kozmičnih spiral: bližnje galaksije skozi Webbovove 'oči'
03. 02. 2024 18.33Ni težko biti očaran nad spiralnimi galaksijami, s čimer se strinjajo tudi pri Nasi. V samem središču se običajno nahajajo stare zvezdne kopice, včasih pa tudi aktivne supermasivne črne luknje. Prizore teh spektakularnih kozmičnih podob je zdaj v objektiv ujel vesoljski teleskop James Webb. Znanstveniki so navdušeni nad podrobnostmi slik, ki jim med drugim omogočajo boljše razumevanje zgodb o nastanku zvezd.
Goreča sled nad Berlinom: asteroid razsvetlil nočno nebo
21. 01. 2024 14.33V zgodnjih nedeljskih urah so lahko prebivalci Berlina in njegove okolice opazovali nebesni pojav. Nad nemško prestolnico je namreč zagorel asteroid, ki je preletel v Zemljino atmosfero. Številni so ob prizoru na plano potegnili fotoaparate in goreči žarek ujeli v svoje objektive. O morebitni škodi, ki bi jo povzročil asteroid, za zdaj še ne poročajo. Najverjetneje pa so na terenu že lovci na nebesna telesa. Ostanki so namreč lahko vredni tudi več sto tisoč evrov.
Delec ultra visoke energije, ki je prišel 'iz nič', znanstvenikom kravžlja možgane
24. 11. 2023 13.06Astronomi so zaznali nenavaden kozmični žarek, ki je padel na površje Zemlje. Ker gre za delec izjemno visoke energije, ki je prišel iz Lokalne praznine, je njegov izvor velika uganka za znanstvenike. Ti se zdaj sprašujejo, kakšen kozmični dogodek bi ga lahko povzročil.
'Magellan je bil morilec, zato galaksiji ne bi smeli biti imenovani po njem'
12. 11. 2023 11.29Ime portugalskega raziskovalca Ferdinanda Magellana je zapisano v zvezdah. Po njem namreč nosita ime dve satelitski galaksiji: Veliki in Mali Magellanov oblak. Astronomi pa zdaj želijo galaksij spremeniti ime, saj trdijo, da je bil Magellan predvsem morilec, ki je med vodenjem prve odprave, ki je obkrožila svet, zasužnjeval in požigal domove domorodnih ljudstev.
Nebo nad Slovenijo je zažarelo
05. 11. 2023 18.56V zgodnjih večernih urah so začeli v naš elektronski nabiralnik deževati barviti čarobni prizori z različnih koncev severnega dela Slovenije. Naši bralci so nam pošiljali fotografije, ki so jih opremili s pripisi, da so videli severni sij. Zbrali smo jih od Murske Sobote do Radovljice.
Kot žirafa velik kamen bo ponoči švignil mimo Zemlje
13. 09. 2023 16.10Ponoči bo mimo Zemlje švignil manjši vesoljski kamen. Površju našega planeta se bo približal celo bolj kot Luna. Kljub temu astronomi ocenjujejo, da kamen, velik kot žirafa, v ozračje modrega planeta ne bo zašel, zato ga ne obravnavajo kot nevarnega.
James Webb znova navdušuje: še ne videne podrobnosti Obročaste meglice
30. 08. 2023 08.02Nasin vesoljski teleskop James Webb je javnost navdušil z novo fotografijo iz oddaljenega kotička vesolja. Ikonični Obročasti meglici je napravil nov "portret", ta pa razkriva podrobnosti iz "vesoljske vasice ostankov umirajoče zvezde", ki jih ni bilo videti na še nobeni pretekli fotografiji meglice. Odkrili pa so tudi, da mora v tem sistemu obstajati še ena zvezda spremljevalka.
Z Webbovim teleskopom odkrili najbolj oddaljeno črno luknjo doslej
11. 07. 2023 09.24Astronomi so s pomočjo Webbovega vesoljskega teleskopa odkrili najbolj oddaljeno črno luknjo doslej, a ta rekord naj ne bi bil trajen. Nahaja se v središču galaksije, ki je nastala le 570 milijonov let po velikem poku. To je sto milijonov let bližje nastanku vesolja kot črna luknja, ki so jo leta 2021 s teleskopom v Čilu odkrili kitajski astronomi.
Astronomi odkrili utripanje vesolja z gravitacijskimi valovi
29. 06. 2023 15.17Znanstveniki so prvič zaznali in dokazali obstoj nizkofrekvenčnih gravitacijskih valov oziroma t. i. mrmranja vesolja, ki nastaja ob trkih med črnimi luknjami. Gre za rezultat večletnega dela znanstvenikov iz več delov sveta, ki po njihovi oceni odpira novo okno v vesolje. "Kot bi sedeli v hrupni restavraciji in slišali govoriti vse ljudi," je utripanje opisal raziskovalec Michael Keith. Obstoj gravitacijskih valov je sicer pred več kot stoletjem predpostavil Albert Einstein, dejansko pa so jih znanstveniki potrdili leta 2015.
Misija v neznano: Evklid bo razkril skrivnosti in zgodovino vesolja
18. 06. 2023 10.45Vesoljski teleskop Evklid bo kmalu poletel v vesolje, znanstveniki pa upajo, da bodo slike, ki jih bo posnel, omogočile vpogled v to, iz česar je sestavljeno vesolje, ter bolje razumeti temno energijo in temno snov z natančnim merjenjem pospeška vesolja.
Mimo Zemlje bo švignil velik asteroid
12. 06. 2023 10.27Mimo našega planeta bo čez dan poletel zelo hiter in velik asteroid. Zemljo bo obletel na varni razdalji, a ga Nasa zaradi velikosti in najbližje točke preleta označuje za potencialno nevarnega. V dolžino meri 890, v širino pa 370 metrov.
Skrivni oboževalec, ki Zemlji sledi že 2000 let
03. 06. 2023 11.51Naša Zemlja ima skrivnega oboževalca, ki ji sledi že več kot 2000 let. A astronomi so ga opazili šele pred kratkim. Gre za asteroid, velik približno 20 metrov, ki svojo pot okoli Sonca preletava tik za tretjim planetom Osončja. Ker se na prvi pogled zdi, da kroži okoli Zemlje, ga nekateri raziskovalci imenujejo tudi 'lažna luna'.
Nasa: Od 800 videnj NLP je okoli 40 sumljivih
31. 05. 2023 15.24Znotraj ameriške vesoljske agencije že leto dni deluje posebni odbor, ki se ukvarja le s preučevanjem t. i. neidentificiranih zračnih pojavov oziroma pojavov z 'neznanimi letečimi predmeti'. Prej so se take raziskave izvajale v strogi tajnosti, dodeljene pa so bile vojski ali obveščevalnim službam. Nasa je v nasprotju z njimi javno spregovorila o svojem delu.
Saturnovi znameniti obroči naj bi počasi izginjali
29. 05. 2023 13.13Nove raziskave kažejo, da znamenitih Saturnovih ledenih obročev v prihodnosti morda ne bo več mogoče videti skozi teleskope. Z vesoljsko sondo Cassini so raziskovalci ugotovili, da prstani izgubljajo več ton mase na sekundo, kar astronomsko gledano pomeni, da prstani nimajo več veliko časa. Raziskovalci ocenjujejo, da bodo obroči obstajali največ še nekaj sto milijonov let.
'Tam je nekaj eksplodiralo. Kaj? Kako? Zakaj?'
21. 05. 2023 18.03V mednarodni skupini raziskovalcev, ki je pred kratkim našla najmočnejšo eksplozijo v vesolju, je tudi dr. Tanja Petrushevska s Centra za astrofiziko in kozmologijo ter Fakultete za naravoslovje na Univerzi v Novi Gorici. Kot je razložila, odkritje ni bilo povsem naključno, a kljub temi izredno zanimivo. "Nove supernove odkrivamo vsak dan. Tako močne eksplozije pa še nismo zaznali," je razložila.
Vesoljska vremenska napoved: Oblačno s preleti asteroidov in motnjami v signalu
20. 05. 2023 09.41Obeta se nam pestro 'vesoljsko' vreme. Ta vikend bo namreč mimo Zemlje vsega skupaj švignilo kar pet asteroidov. Največji med njimi bo v okolico našega planeta priletel v nedeljo. Takrat naj bi nas dosegla tudi Sončeva plazma, ki bi lahko povzročila težave v mobilni tehnologiji in letalstvu.
'Krompirjeve pritlikavke' Saturnu podelile naziv planeta z največ lunami
15. 05. 2023 18.00Dva velikanska planeta našega Osončja se že več let borita za naziv planeta z največ lunami. Kot kaže, pa bo veličastni Saturn s piedestala vrgel največjega Jupitra – v okolici planeta s prstani so namreč na novo odkrili kar 62 naravnih satelitov. S priznanjem Mednarodne astronomske zveze se bo skupno število lun Saturna povzpelo na 145.
Največja kozmična eksplozija: ognjena krogla, stokrat večja od našega Osončja
12. 05. 2023 10.37Astronomi so sporočili, da so odkrili največjo kozmično eksplozijo, kar so ji bili kdaj priča. Znanstveniki so jo opisali kot ognjeno kroglo, stokrat večjo od našega Osončja, ki je pred več kot tremi leti nenadoma začela goreti v oddaljenem vesolju.
Prvič v zgodovini spremljali zvezdo, ki je 'požrla' oddaljeni planet
04. 05. 2023 10.37Znanstveniki so bili prvič v zgodovini priča trenutku, ko je zvezda pogoltnila oddaljeni planet. To pa daje zlovešč vpogled v to, kar bi se lahko čez okoli pet milijard let zgodilo s planeti, ki krožijo okoli Sonca, vključno z Zemljo.
Spomin na dom: satelit Juice posnel 'selfie' z Zemljo
17. 04. 2023 11.05V petek se je na osemletno pot proti Jupitru podala evropska raketa s sondo Juice. Ta bo na lunah največjega planeta v našem osončju iskala pogoje za življenje. A delo Juice se je začelo že v trenutku, ko je zapustila Zemljino orbito – v prvih treh dneh je na Zemljo namreč že poslala nekaj fotografij.
Izstrelitev uspela, začela se je osem let dolga pot proti Jupitru
14. 04. 2023 14.51Potem ko v četrtek ni šlo, je v petek uspelo: Evropska vesoljska agencija (ESA) je izstrelila raketo Ariane-5 s satelitom, ki ga čaka zamotana in kar osem let dolga pot proti Jupitru. Njegov cilj sicer ni največji planet našega osončja, ampak njegove lune Kalisto, Evropa in Ganimed, na katerih bo iskal pogoje za življenje. Obstajajo namreč dokazi, da se pod ledenim površjem teh treh Jupitrovih lun skrivajo globoki oceani tekoče vode.
Izstrelitev rakete proti Jupitru prestavljena
13. 04. 2023 09.59Izstrelitev evropske rakete, ki bo vse do Jupitrovih lun ponesla satelit, je prestavljena. Ta bo na treh Jupitrovih lunah iskal pogoje, potrebne za obstoj življenja. Misiji Juice bo pot do Jupitra vzela osem let, pri tem pa si bo raketa pomagala tudi z gravitacijskim poljem Zemlje in Venere.
Vesolje naj bi bilo v obliki krofa, ne palačinke
27. 03. 2023 09.52Vesolje bi bilo lahko velikanski krof, čeprav je glede na dokaze videti kot palačinka, v novi raziskavi izpostavljajo astronomi. Do ugotovitve so prišli na podlagi nenavadnih vzorcev, ki se nahajajo v odmevih Velikega poka. Ob tem so skupaj z matematiki v nekaterih vzorcih odkrili anomalije, ki bi lahko pomenile, da je vesolje zavito v obliko ameriškega krofa.
Med Luno in Zemljo ponoči poletel 'ubijalec mest'
26. 03. 2023 11.40Ponoči je mimo Zemlje poletel asteroid, ki so ga zaradi njegove velikosti poimenovali 'ubijalec mest'. Od našega površja je bil oddaljen manj kot od Lune, na nebu pa ga je bilo s pomočjo teleskopa mogoče opazovati že več dni.
Teleskop, ki bo lahko razkril vek, ko še ni bilo ne zvezd ne planetov
25. 03. 2023 20.31Bodo astronomi kmalu lahko odkrili največje skrivnosti vesolja? Ameriška Nasa in ministrstvo za energijo namreč sodelujeta pri razvoju posebnega radijskega teleskopa, ki ga želijo poslati na daljno stran Lune. Če bi meritve v tamkajšnjih izjemno zahtevnih pogojih uspele, bi znanstveniki naredili pomembne korake pri raziskovanju temnega veka v vesolju. To je čas, ko še ni bilo ne zvezd ne planetov. Pri projektu ima pomembno vlogo tudi slovenski znanstvenik Anže Slosar, ki je vodja oddelka za kozmologijo in astrofiziko v laboratoriju Brookhejven, kjer razvijajo novi teleskop.
Izstrelitev prve 3D-rakete v zgodovini: po treh minutah začela izgubljati višino
23. 03. 2023 14.53V sredo zvečer se je z Zemljinega površja proti vesolju podala prva raketa, sestavljena iz 3D natisnjenih delov. A še preden je moderni leteči predmet dosegel orbito, se je zalomilo. Po treh minutah v zraku je 11 milijonov evrov vredna raketa začela padati proti tlom.