ana pavlič

Ljubi me, dolžan si: ljubezen v času emocij in ekonomij dolga
01. 02. 2025 07.00Če smo preživeli nedavni test moderne, ki nam je – kot vsakega decembra – razkrila blišč in bedo odnosov, za katere se med letom ne (po)trudimo, za praznike pa pričakujemo takšne in drugačne renesanse, je zdaj pred nami nova preizkušnja. Vse je že v rdeči barvi, okrašeno s srčki in ozaljšano z rožicami. Čas je za obredno vzneseno slavljenje ljubezni!

Od-postajanje v družbi spektakla: kaj najdejo tam, kjer se vsi iščejo?
21. 12. 2024 07.00December je festival spektakla. Še nekaj dni imamo, da ga užijemo v polni meri, da nas navda s tesnobo, preplavi s pritiski in pripravi na novo leto. V naslednjem letu bo seveda vse drugače. Malo rdeče in zelene, zlate ali srebrne, malo bolj ali manj prijetnih druženj s tistimi, s katerimi se res moramo podružiti, malo sejmov, malo peke in kuhe, en kup darilc in malo lučk.

Med mojo pravico in mojo tišino: kako sem nekoč umetno prekinila svojo nosečnost
12. 10. 2024 11.41Še preden sem se pred leti začela profesionalno ukvarjati z enakostjo spolov, sem kot ženska neenakost seveda že živela. Tako kot druge sem na svoji poti, na svoji koži in v svojih razmišljanjih večkrat občutila pritiske ženske manjvrednosti. Tako je bilo tudi pred leti, ko sem se soočila z neželeno nosečnostjo in se odločila, da izkoristim to z ustavo zagotovljeno selektivno, temeljno pravico vsake ženske.

'Gros, Mavsar, Varagić in Pandžić so mi dejale, da so v Parizu odigrale zadnjo reprezentančno tekmo'
16. 09. 2024 18.43Prvič po premiernem nastopu na olimpijskih igrah se bo v prihodnjem tednu zbrala ženska članska rokometna reprezentanca. Po poletnem vrhuncu bo izbrana vrsta doživela korenite spremembe. Selektor Dragan Adžić je predstavil seznam igralk. Na njem manjkajo praktično vse nosilke slovenske igre. "Ana Gros, Tamara Mavsar, Alja Varagić in Amra Pandžić so mi v pogovoru dejale, da so na olimpijskih igrah v Parizu odigrale zadnjo reprezentančno tekmo."

Je še kje prostor za mojo Lastno sobo?
18. 05. 2024 11.48Pedagoški inštitut je pred meseci predstavil raziskavo o državljanski vzgoji in izobraževanju (ICCS 2022), ki je razkrila, da ima kar tretjina slovenskih osmošolcev in osmošolk, sodelujočih v njej, izrazito negativen odnos do enakosti spolov, priseljencev in priseljenk ter do okolja. Izsledki so res tragični in gotovo vredni takojšnjega ukrepanja. Ni presenetljivo, da nas uvrščajo pod mednarodno povprečje. Žalostno pa je, da ne preseneča niti to, kako mirno in tiho jih je naša družba sprejela. Seveda: predstavljajo namreč zgolj odsev skupnosti, v kateri osmošolce in osmošolke rojevajo, vzgajajo in socializirajo.

Kaj lahko Rominje praznujejo 8. aprila?
06. 04. 2024 17.148. aprila obeležujemo mednarodni dan Romov in Rominj. Evropska unija se na ta dan tradicionalno pokloni tej največji etnični manjšini znotraj evropske skupnosti solidarnosti in napredka. Ob tem priročno pozabi na različne pobude kriminaliziranja, patologiziranja in diskriminiranja skupnosti, ki je skozi leto bolj ali manj očitno izvajajo države članice, kot so popisi romskega prebivalstva, kriminalizacija beračenja ter njihova popolna pozaba med epidemijo koronavirusa in po njej.

Manifest norim ženskam
25. 11. 2023 07.00V svojem nekaj desetletij dolgem življenju sem absolutno prevečkrat slišala, da sem nora. Tako so mi pravili moški in ženske. Moški najbrž zato, ker sem s konkretnimi učinki svoje norosti s silo (kar je bil nemara zgolj še dodaten vzrok in potrditev diagnoze; sila je kakopak rezervirana za moške) vstopila v njihove svete prostore. Ali pa s silo norosti govorila in razmišljala, počela in ustvarjala tako, kot je to, po naravnem redu, dovoljeno le njim? Tako, kot da bi imela dejansko pravico do lastnega mnenja in tako, kot da bi lahko temu svetu celo kaj dobrega prispevala. Za noro so me pogosto oklicale tudi ženske. Ker so one že prej videle, vedele in se bale, kakšno življenje bi mi preostalo, če postanem nora. Nora ženska.

Pogovoriti se moramo o ... pornografiji
12. 08. 2023 14.56Vsako minuto najbolj popularne pornografske spletne strani obišče vsaj 2,5 milijona ljudi. Med pandemijo je obiskanost tovrstnih portalov tako narasla, da bi se veljalo takrat pogovarjati tudi oporndemiji, pa se – na žalost – nismo. Zakaj na žalost? Pornografske vsebine namreč ne predstavljajo nedolžne zabave svobodnega izražanja strasti in želje, ampak lahko (še posebno med mladimi) z nerealističnimi podobami spolnih aktov negativno vplivajo na formiranje intimnih odnosov, upravičujejo objektivizacijo žensk in zlorabo ženskih teles ter prispevajo k vzdrževanju najbolj tradicionalnih stereotipnih predstav o spolnosti, užitku in spolih, ne nazadnje tudi k ohranjanju nadzora nad žensko seksualnostjo in ženskim užitkom.

Dekle smo Gospodove
24. 06. 2023 08.29Ženske srednjih let, godne za zaploditev in omožitev, ki jim je bilo dano živeti v belski utopiji individualizirane odgovornosti, po nekaj letih šolanja v svojo Drugost (bolj ali manj institucionaliziranega), ko trdno zavzamejo svoje mesto (kot je mnogo pred mano in mnogo bolje zapisala de Beauvoir: "Ženska se ne rodiš, ženska postaneš"), hitro postanejo soočene z vprašanjem – so se za to borile tiste pred nami? Tiste, ki so zaradi nas gorele na grmadah, protestirale, pristajale za zapahi in v drugih totalnih ustanovah? Zakaj naše svobode (še) ni, zakaj o nas še vedno odločajo drugi, kako izbojevati prostore in mesta ženskemu glasu, če je šovinistična retorika normaliziran del našega vsakdana?

Izgubljene vrednote v dobi filtriranih mehurčkov
13. 05. 2023 08.08Pred tedni je slovensko javnost vzdramilo medvrstniško nasilje na strehi enega izmed nakupovalnih centrov v Celju. Posnetki posmeha in spodbujanja nasilništva nam bi morali uspeti naslikati popotnico za prihodnost – če je reakcija mladih v tovrstnih primerih všečkanje, odobravanje in posmehovanje (v nekaj dneh je posnetek všečkalo 15 tisoč oseb), nas potem res ogroža umetna inteligenca? Ki zna in zmore drugače od ljudi? Kakšni pa so obrambni mehanizmi in kolektivna podzavest umetne inteligence?

Feminizem v vsako slovensko šolo, vas in mesto
11. 03. 2023 07.00Bo letos kaj drugače? Celo leto so se ponovno pridno zbirale statistike, štele so se žrtve femicidov, seštevali so se klici na policijske postaje, preračunavali sta se plačna in pokojninska vrzel in nastalo je na desetine grafov, ki nam kažejo, da res ni vsak dan 8. marec. Kako znova definirati to štetje in računanje, da bi v enačbo lahko dodali še to, kar se nam dogaja poleg življenja številk. Recimo, vse tisto čemur smo priča doma, ko hodimo po ulici ali ko zabijamo svoj čas na svetovnem spletu?

Sprememba v strokovnem štabu rokometne reprezentance
28. 02. 2023 14.31Slovenska ženska članska reprezentanca se nahaja na mini pripravah v Stožicah. Slovenke v naslednjih dneh čaka selitev na Slovaško, kjer naše reprezentantke čakata dve pripravljalni tekmi. Prvič je bil na treningu članic prisoten tudi Aljaž Pavlič, novi trener vratark v slovenski izbrani vrsti.

Andrew Tate – učitelj za prave moške
14. 01. 2023 07.00Lansko leto bi moralo zaznamovati dejstvo, da je beseda femicid postala ena izmed nominirank za besedo leta. Če nas ob tem ni postalo močno kolektivno sram, saj za nominacijo stoji čedalje večje število smrti žensk, ki jih ne moremo preprečiti, bi nam hudo lahko postalo še ob dejstvu, da je še v naši podalpski enklavi očitno postalo zelo nevarno, neprimerno in bogokletno se oklicati za feministko in javno podpreti feminizem. Kako bomo prišli do enakosti, če ne prepoznamo neenakega in podrejenega mesta, iz katerega ženske stopamo v družbo?! Pa na tujem, kako se je začelo staro novo leto?

Predsednica po slovensko ... Slovenija gre naprej!
26. 11. 2022 07.00Izvolili smo predsednico, a v prvih urah in dneh po njeni izvolitvi smo lahko poslušali predvsem o neverjetnem uspehu njenega protikandidata, o njegovih pravih izbirah strategije in modrem nastopu.

Učenke, dobrodošle v novem šolskem letu
01. 10. 2022 07.00Pred nekaj tedni se je pričelo novo šolsko leto, ki je že v prvih dneh postreglo z realnim prikazom stanja in razumevanja naših osnovnih šol kot prostorov, kjer bi se lahko spodbujalo in zasledovalo uresničevanje enakosti spolov. Mladost(ništvo) je naporno življenjsko obdobje, ko se med grajenjem identitete mladi soočajo z veliko vprašanji in odločitvami, ki bodo kasneje pomembno vplivala na njihova življenja. Dobro bi bilo, če bi vsaj v šoli, med šolskim delom in z učnimi vsebinami mladi bili spodbujeni k preseganju stereotipnih in neresničnih predstav, ki možnosti njihove prihodnosti omejujejo na podlagi pričakovanj, povezanih s spolom.

O devicah in gospodi, ki nadzoruje rojstva
06. 08. 2022 15.15Ženska telesa od nekdaj predstavljajo vir vznemirjanja, strahu in izživljanja, zato (največkrat) moškim nudijo veliko možnost nadzorovanja in najbolj učinkovito sredstvo ohranjanja njihove pomembnosti in nadrejenosti. Zgodovina je polna zlitij religij, medicine in seksizmov v poskuse tolmačenja delovanja ženskih teles, ženske seksualnosti in ženske narave kot stanj odstopanja, bolezni in nevarnosti, ki jo je treba na vsakem koraku kontrolirati. Kako dolga je pot od histerije, ki je spodbudila razvoj vibratorjev in je – poimenovana po maternici (grško jo imenujemo hystera) – postala izključno ženska bolezen, do dojemanja deviških kožic kot svetih delov ženskih teles ... teles, ki živijo v resnični Deklini zgodbi?

Rdeči čevlji, gole noge in nore ženske v politiki
09. 07. 2022 07.06Razbeljene glave slovenskih skrbnikov ohranjanja moškega pogleda in reda se še niso uspele prav ohladiti od rekordnega števila sedežev, ki jih v novem sklicu zasedajo ženske, ko so kar naenkrat postali soočeni z dejstvom, da se tudi v prihajajočo predsedniško tekmo podajajo ženske. Kakšno parado seksizma in primitivizma lahko pričakujemo jeseni, če smo že v zadnjih tednih lahko slišali zaskrbljena vprašanja in pomirjujoče ali vznemirjujoče odgovore na to, kaj bi se zgodilo, če bi predsednica Slovenije postala ženska?

Ven iz moje maternice!
14. 05. 2022 15.25Nemogoče se je bilo v zadnjih tednih izogniti novicam, ki so vsaka zase po vrsti razkrivale tragičnost vloge, ki je v tem modernem in svobodnem svetu ostala ženskam. Ne moremo biti prav zares presenečeni nad dejstvom, da se v številnih državah pod vprašaj postavljajo naše najpomembnejše pravice, morali pa bi biti zaskrbljeni nad tem, kako je uspelo javno debato, ki jo netijo sovražniki žensk in nasprotniki prepričanja, da je naše mnenje in hotenje enakovredno moškemu, pripeljati tako daleč, da še vedno poslušamo glasne krike opozoril, da je ženska enakopravnost (o enakosti v tem kontekstu pač ne moremo govoriti) šla predaleč, da je postala nevarna za družino in družbo.

Na začetku je bil človek ... ta človek je bil moški?
14. 03. 2022 06.00Kadar razmišljamo o homo sapiensu, si navadno predstavljamo aktivnega in močnega junaka – lovca, ki spretno vihti sulice in kopja, da z njimi preživlja sebe in svojo skupnost. Homo sapiens, kot smo se o njem učili in poslušali, je tako močno povezan z moškosrediščno predstavo o nastanku in delovanju družbe, da so morala miniti stoletja, preden so se raziskovalci in raziskovalke pradavnine resno posvetili vprašanju – kaj pa je takrat počela ženska?

Cinkarna Celje prepričljivo do šestnajstega pokalnega naslova
06. 03. 2022 22.09Košarkarice Cinkarne Celje so šestnajstič oziroma četrtič zaporedoma postale zmagovalke pokala Slovenije. V finalu zaključnega turnirja v Mariboru so premagale Triglav z 81:71 (25:17, 46:38, 66:51).

Kako daleč (od kuhinje) lahko skoči ženska?
19. 02. 2022 16.38Naravnost žalostno je pomisliti in zapisati, da so (tudi) zadnji tedni postregli s kopico že videnih epizod razpasenega šovinizma, porasta nasilja nad ženskami in trivialnega obravnavanja vsega naštetega. Še bolj žalostno in zaskrbljujoče je, da ob vzporednem divjanju politične kampanje in razmišljanju o relevantnih temah naše prihodnosti, skoraj nihče ne izpostavi zavzemanja za enakost spolov, izboljšanje položaja žensk tekom in po pandemiji, ukrepov za učinkovitejše reševanje problematike nasilja nad ženskami, revščino starejših žensk, zaveze k ohranitvi reproduktivnih pravic ali aktivnega preseganja spolnega stereotipiziranja, ki moškim in ženskam onemogoča svobodne in avtonomne življenjske izbire. Saj veste, da ne moremo govoriti in sanjati o in v demokraciji, v kolikor slednja ne bo omogočena tudi drugi polovici prebivalstva?

'Pravi' moški? Ne, hvala!
25. 12. 2021 07.00Vsa zgodovinska obdobja negotovosti, nereda in nezaupanja, povečane tesnobnosti in razočaranosti, naveličanosti in izčrpanosti, so se drug za drugim izkazovala kot nevarnosti, v katerih so ljudje nekritično, v veri po sprejetju trdnosti za nekaj sigurnosti, oddali svoje priborjene pravice, pozabili na načela in se naenkrat zbudili v novem svetu – drugi novi normalnosti.

Naprej v preteklost – nova normalnost žensk
27. 11. 2021 07.00Vse, kar je v zadnjih mesecih postalo naša nova realnost in še huje – tudi nova normalnost, pomembno vpliva na prihodnost, ki bi za ženske lahko pomenila vrnitev v mračno preteklost. Ob tem, ko že od nastanka epidemije očitno uspešno preslišimo in pogledamo stran od dejstva, da je za rehabilitacijo te družbe nujno spolno specifično reševanje krize in tudi tovrstno sprejemanje ukrepov, se precej uspešno izmikamo še drugim simptomom utrjevanja ženske nepomembnosti: porasta in normalizacije šovinizma in mizoginije, nasilja in čedalje bolj razširjenega sentimenta moške upravičenosti za interpretacijo in reševanje vsega – v teh kriznih časih naj bi očitno potrebovali trdne vodje (ki so moški), ki vedo, kaj je prioriteta (to nikakor ni položaj žensk) in ki imajo jasno sliko o vlogi žensk v prihodnosti.

Okronana nova Miss Earth Slovenije
04. 10. 2021 16.45V Novem mestu so nedavno okronali novo Miss Earth Slovenije. Ta čast je tokrat pripadala Asji Bonnie Pivk, nagrado za spremljevalke pa so prejele Ana Elez Ćiković, Maša Pučnik in Tinkara Vengust. Na prireditvi, ki se je zaradi covidnih priporočil odvila brez gledalcev, so nastopili tudi glasbeni gostje. Posnetek celotnega dogodka bo kmalu na voljo tudi na spletu.

Maščevanje devičnikov
21. 09. 2021 11.25Mlajši beli moški, ki so razočarani nad intimnimi odnosi, iščejo uteho na spletu. V oddaji Preverjeno raziskujemo frustracije spolno neaktivnih posameznikov, ki za prisilni, nenamerni celibat krivijo družbo, od tu tudi izhaja njihovo ime ''incel''.

Poletje nekih žensk
21. 08. 2021 07.00Ko bo čez nekaj dni od terorističnih napadov enajstega septembra minilo že dvajset let, bo vsak pri sebi pomislil, kje je bil in od kod je prišel, ko je bil prvič soočen s sivino podob letal, stolpnic, prahu in ljudi. Po dvajsetih letih vojne proti terorizmu, ki je na območju Afganistana sledila večdesetletnemu izkoriščanju tega prostora za igrišče in interese različnih (vele)sil, je pred nekaj dnevi nova oblast v državi pričela s prepleskanjem vseh podob žensk v javnosti – z barvo so prekrivali ženske obraze na ulicah mest, ki so označevale, da je za vrati skrita trgovina z ženskimi oblačili, kozmetični salon ali kaj tretjega. Še vemo, kje smo bili, ko smo videli, kako enostavno se ženske (podobe) izbriše iz javnosti?

Všečkaj me – odnosi in (samo)podobe v času življenja družbenih omrežij
17. 07. 2021 07.00Povprečen človek je v lanskem letu na družbenih omrežjih preživel skoraj dve uri in pol na dan. Skoraj 20 ur na teden smo tako opazovali, kako živijo drugi, kako se oblačijo, kako se ličijo, kaj jedo, kam gredo na dopust in kakšne odnose vzpostavljajo z ljudmi iz svoje okolice.

Zagovor pravic feminizma
24. 04. 2021 07.00Nekoč je živela Susan B. Anthony, ena izmed tistih žensk, zaradi katerih lahko danes ostale sploh sodelujemo v demokratičnih ritualih, namenjenih izbranim posvečencem (posvečenk je seveda še vedno precej manj), ki nato upravljajo našo prihodnost. 5. novembra leta 1872, ko je bila stara 52 let, je doživela aretacijo zaradi zločina, ki ga je zakrivila, ker je bila prepričana, da lahko na predsedniških volitvah voli tudi sama, čeprav je ženska.

Biti ženska in (pre)živeti epidemijo
06. 03. 2021 07.00Še nekaj dni in spomnili se bomo, da je od razglasitve epidemije, ki je 12. marca sledila nevarnemu ter hitremu širjenju koronavirusa, minilo že leto dni. Še nekaj dni prej, 8. marca, bomo obeležili mednarodni dan žensk, ki ga bomo ženske letos preživele, obtežene z bremeni nove normalnosti. Biti ženska v pandemiji pomeni biti na prvi bojni liniji v borbi proti virusu v službi, izgubiti delo, zapustiti delo, ker moraš skrbeti za dom, družino, gospodinjstvo in obolele, delati od doma in zraven delati za dom, skrbeti za lastno zdravje in zdravje tistih, za katere moramo skrbeti, kadar zbolijo, biti doma prestrašena zaradi nasilja in negotove prihodnosti – nič nenavadnega, kajne?

Tam, kjer smo si ženske same krive, kadar smo spolno napadene
06. 02. 2021 07.00Na Knez Mihajlovi, znameniti ulici v središču Beograda, stoji zasebna igralska šola, ki nosi ime Stvar srca. Njen lastnik in vodja je avtoriteta in ikona srbske gledališke scene Mika Aleksić, ki ga širša javnost zadnje tedne pozna – po zaslugi pogumnih beograjskih igralk z Mileno Radulović na čelu – kot spolnega nadlegovalca in posiljevalca (večinoma mladoletnih) učenk.