Weimar
Nova delitev Nemčije na zahod in vzhod, blamaža za Scholzevo koalicijo
10. 06. 2024 09.40Bo berlinska vlada 'preživela'? Nedeljske evropske volitve pod vprašaj znova postavljajo podporo koalicije nemškega kanclerja Olafa Scholza. Naposled so sicer slavili krščanski demokrati (CDU in CSU), a na drugo mesto se je povzpela skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). Politični zemljevid Nemčije tako zdaj kaže polarno delitev države na zahodni in vzhodni blok. Scholzeva SPD pa je zabeležila najslabši rezultat na nacionalnih volitvah v več kot stoletju. Kljub temu pa nemški kancler za razliko od Macrona možnost razpisa predčasnih volitev izključuje.
Bernal: Sem kot Robocop
25. 08. 2022 08.42Osem mesecev po hudi kolesarski nesreči kolumbijski kolesar Egan Bernal nastopa na dirki po Nemčiji. Kot pravi, mu gre v tej fazi po dolgi odsotnosti predvsem za nabiranje izkušenj.
Pred 75 leti osvobodili koncentracijsko taborišče Buchenwald
10. 04. 2020 08.34Ameriški vojaki so 11. aprila leta 1945 osvobodili enega največjih nacističnih koncentracijskih taborišč Buchenwald. To je bilo eno prvih osvobojenih taborišč na ozemlju Nemčije, v mesecu dni so osvobodili še večino drugih.
Leonardo DiCaprio na plaži zasačen s punco
16. 07. 2016 09.2541-letni ameriški igralec Leonardo DiCaprio, ki je znan po tem, da v posteljo rad zvabi manekenke, je spet zaljubljen. Njegova izvoljenka je komaj 24-letna Nina Agdal, s katero sta bila zasačena na malibujski plaži.
Leonardo DiCaprio že od maja v zvezi z manekenko Nino Agdal
07. 07. 2016 19.10Ameriški igralec Leonardo DiCaprio naj bi se sestajal z manekenko Nino Agdal. Vsekakor je njegov tip, saj je svetlolasa, poleg tega pa je tudi ena od Victoriinih angelčkov.
Zborovanja zaznamovalo nasilje: v Istanbulu policija posredovala z vodnimi topovia
01. 05. 2015 15.56Zborovanja in proteste ob prazniku dela so v številnih mestih zaznamovali nasilni incidenti. V Istanbulu je policija proti protestnikom, ki so hoteli vstopiti na trg Taksim, posredovala s solzivcem in vodnimi topovi. V nemškem Weimarju je bilo v vpadu skrajnih desničarjev na dogodek ob prazniku dela več ranjenih.
Helen Mirren soigralka Martine Gedeck v Szabovem filmu
04. 11. 2010 13.02Britanska igralka Helen Mirren, dobitnica oskarja, se veseli skupne igre z nemško kolegico Martino Gedeck v filmu Istvana Szaba z naslovom Hinter der Tür (Za vrati).
FOTO: 'Kraj, poln grozot'
05. 06. 2009 18.30Obama je obiskal nekdanje taborišče Buchenwald in dejal, da tega, kar je videl, ne bo mogel pozabiti. Nobelov nagrajenec Wiesel pa je menil, da se svet po teh grozotah ni naučil svoje lekcije.
Neonacisti na pohodu
26. 05. 2006 18.24V vrsti rasističnih napadov v treh nemških mestih je bilo v enem dnevu ranjenih šest tujcev.
Nacizem naj bo preteklost
10. 04. 2005 00.00V Weimarju so s spominsko slovesnostjo zaznamovali 60. obletnico osvoboditve taborišča Buchenwald.
Uničujoč požar v knjižnici
03. 09. 2004 00.00Uničujoči požar v znani knjižnici Anna Amalia v Weimarju je uničil več tisoč knjig in povzročil za več milijonov evrov gmotne škode.
Pravo moško prijateljstvo
10. 04. 2002 00.00Srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem v weimarskem gledališču so mediji označili kot izraz "pravega moškega prijateljstva".
Začetek nemško-ruskega vrha
09. 04. 2002 00.00Nemški kancler Schröder je v mestu Weimar na vzhodu Nemčije sprejel ruskega predsednika Putina. V ospredju pogovorov bodo predvsem dvostranska gospodarska vprašanja, na dvodnevnem srečanju pa bodo sogovorniki pozornost namenili tudi razmeram na Bližnjem vzhodu, Iraku, Afganistanu in boju proti terorizmu.
Nove pridobitve Goethejevega nacionalnega muzeja
20. 12. 2000 00.00V Goethejevem nacionalnem muzeju v Weimarju so od tega tedna na ogled najlepše pridobitve muzeja zadnjih dveh let. V nekdanjem prostoru za služinčad v Goethejevi rojstni hiši je razstavljenih kakih 20 od 240 novih razstavnih eksponatov, ki so neposredno povezani z Goethejem. Na ogled je med drugim tudi pesnikova risba iz leta 1787 z italijansko pokrajino. Razstavljen je tudi Goethejev portret Carla Josepha Raabeja, ki je bil naslikan leta 1814 na pesnikovem domu in je še do pred nekaj tedni veljal za pogrešanega. Novopridobljeni eksponati izvirajo iz obdobja med koncem 18. in 20. stoletjem.
Goethe iz železa, kamna in marmorja
14. 07. 2000 16.02V več kot 100 skulpturah iz železa, kamna in marmorja je španski kipar Andreu Alfaro upodobil nemškega klasika, Johana Wolfganga Goetheja. Na razstavi z naslovom <I>V znamenju svobode </I> si je moč v Weimarju na gradu Belvedere sedaj ogledati 27 izbranih skulptur.
Razstava Inteligenca roke - od Picassa do Beuysa
13. 07. 2000 17.48Na goriškem gradu bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo Inteligenca roke - od Picassa do Beuysa. Osnovna misel razstave je prikazati razvoj likovne umetnosti in nastajanje umetniškega dela skozi razvoj risbe. Gre za risbe velikih umetnikov od leta 1945 do leta 1999. Razstavljenih je več kot 140 risb več kot sto likovnikov. Kurator razstave dr. Peter Weimar je med velikane 20. stoletja v likovni umetnosti uvrstil tudi tri slovenske umetnike, in sicer Zorana Mušiča, Janeza Bernika in Andreja Jemca, ki so na razstavi prisotni s svojimi risbami. Razstava bo na ogled do 30. septembra.
Hatami odpotoval v Weimar
12. 07. 2000 16.01Iranski predsednik Mohamed Hatami je ob koncu tridnevnega obiska v Nemčiji iz Berlina odpotoval v Weimar, kjer bo obiskal hišo nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja in odkril spomenik perzijskemu nacionalnemu pesniku Hafisu. Kot so davi še potrdili v tiskovnem uradu nemškega predsednika, se bo Hatami kasneje s predsednikom Johannesom Rauom na weimarskem gradu pogovarjal na temo Dialog civilizacij o sožitju kultur in religij.
Podelitev Goethejevih nagrad
26. 03. 2000 17.33Te dni so v mestu Weimar na vzhodu Nemčije podelili Goethejeve medalje, ki jih že od leta 1954 vsako leto podeljuje Goethejev inštitut. Nagrajeni so tisti, ki prispevajo k temu hramu nemške kulture in lingvistike. Med letošnjimi nagrajenci sta bila britanski dramaturg George Tabori, ki je medaljo prejel za prispevek k razvoju nemškega gledališča, in ameriški arhitekt Daniel Libeskind, ki je naredil načrt za eno najbolj originalnih zgradb v Berlinu po združitvi obeh Nemčij, Židovski muzej.
Brazilec Ismael Ivo se poslavlja od Weimarja
21. 02. 2000 16.57Brazilski koreograf in plesalec Ismael Ivo je s postavitvijo plesne predstave Babel 2000 končal štiriletno delovanje v Nemškem nacionalnem gledališču v Weimarju. Vrnil se bi namreč v Stuttgart, kjer je deloval pred prihodom v Weimar. V plesni predstavi Babel 2000 je osrednja tema osamljeno in avtomatizirano življenje ljudi brez iluzij na prehodu v novo tisočletje. Predstavo je režiral Marcio Aurelio, glasbo pa je napisal Steve Shehan.
Obnovili Kleejevo in Kandinskijevo hišo
06. 02. 2000 18.02V nemškem mestu Bassau so predkratkim po dolgi letih zanemarjanja za javnost znova odprli prenovljeno hišo, v kateri sta živela slikarja Vasilij Kandinski in Paul Klee, ko sta poučevala na znani visoki šoli za arhitekturo in oblikovanje Bauhaus. Šolo so leta 1925 zaradi političnega pritiska iz Bassaua preselili v Weimar, leta 1932 pa so jo zaradi naraščajočega vpliva nacistov zaprli. Šolo so po zaprtju sicer večkrat obnovili in uporabljali v različne namene, tako da je postopoma izgubila svoj prvoten namen.
Letos kar devet Evropskih mest kulture
04. 01. 2000 17.51V letošnjem letu kar devet mest nosi naziv Evropsko mesto kulture. Ta mesta so Avignon, Bergen, Bologna, Bruselj, Helsinki, Krakow, Praga, Reykjavik in Santiago de Compostela. Lanska evropska kulturna prestolnica je bila Weimar, na tamkajšnjih prireditvah pa je z nekaj projekti sodelovala tudi Slovenija.
Galerija Škuc v Weimarju
12. 12. 1999 20.13Galerija Škuc se kot edina slovenska galerija, z razstavo <I>somewhere else</I>, na kateri sodelujejo Jože Barši, Bojan Gorenec, Maja Licul, Hajnal Nemeth, Goran Petercol, Nabojša Šerić-Šoba in Nika Špan, predstavlja v <A HREF=http://www.acc-weimar.de target=_blank> ACC Galerie </A>v okviru Weimar - Evropska prestolnica Evrope 1999. Razstava bo odprta od 10. 12. 1999 do 30. 1. 2000.
6 milijonov obiskovalcev v Weimarju
11. 12. 1999 17.01Letošnjo evropsko kulturno prestolnico Weimar je obiskalo šest milijonov obiskovalcev, je sporočil direktor te kulturne prireditve Bernd Kauffmann. Število turistov v mestu Goetheja in Schillerja, dveh biserov nemške književnosti, se je tako letos v primerjavi z letom 1998 skoraj potrojilo. Kauffmann je ob oceni okoli 300 prireditev, ki so jih priredili v letošnji kulturni prestolnici, dejal, da so te ''odstranile prah'' iz slovesa mesta, ki je tako postalo ''moderno in odprto svetu''. Po njegovih besedah sta to dualnost, ki so jo poudarjale zlasti manifestacije - te so prikazale razliko med Weimarjem kot biserom klasicizma na eni in bližino koncentracijskega taborišča Buchenwald na drugi strani - dobro sprejeli tako nemška kot tudi mednarodna javnost. Letošnja prireditev je vrhunec doživela ob praznovanju 250. obletnice Goethejevega rojstva, ko so na oder postavili kar devet predstav Fausta.
Rusinja prejela nagrado za esej
05. 12. 1999 17.0520-letna Rusinja Ivetta Gerasimšuk iz Moskve je v nemškem Weimarju prejela nagrado za najboljši esej, pospremljeno s 25.650 evri. Mlada Moskovčanka je bila nagrajena za esej z nasovom Slovar vetrov. Za nagrado, ki sta jo pred šestimi leti ustanovila mesto Weimar in tamkajšnja kulturna revija, se je potegovalo skupno 2481 avtorjev iz 123 držav. Drugo nagrado, pospremljeno s 15.385 evri, pa je prejel profesor na univerzi v ameriškem Seattlu Louis E. Wolcher za delo Jezik našega časa.
Srečanje zunanjih ministrov Poljske, Francije in Nemčije
30. 08. 1999 20.13Nemški zunanji minister Joschka Fischer se je danes v Weimarju sestal s francoskim in poljskim kolegom, Hubertom Vedrinom in Bronislawom Geremekom. Osrednja tema pogovorov je bil politični razvoj v Evropi, zlasti na Balkanu, pa tudi širitev Evropske unije in kulturno sodelovanje med državami.
V Nemčiji slovesnosti ob 250. obletnici Goethejevega rojstva
29. 08. 1999 09.48Na tisoče ljudi se je včearj zbralo v Frankfurtu ob Majni, kjer potekajo slovesnosti ob praznovanju 250. obletnice rojstva Johanna Wolfganga von Goetheja.
Slovesnosti ob 250. rojstnem dnevu Goetheja
28. 08. 1999 08.30Z literarnim večerom so se sinoči v Frankfurtu ob Maini začela praznovanje 250. rojstnega dne velikega nemškega pisca Johanna Wolfganga von Goetheja, ki se je v tem mestu rodil na jutrišnji dan pred 250 leti. Praznovanju, ki bo potekalo ves konec tedna, se bodo pridružili s številnimi prireditvami tudi v Weimarju, kjer je Goethe živel skoraj 57 let.
Konferenca prevajalcev Goetheja
18. 08. 1999 13.24V nemškem mestu Erfurt so se na mednarodni konferenci zbrali prevajalci nemškega književnika Goetheja. Organizatorji pričakujejo prevajalce iz 20 različnih držav. Dela tega klasika - 28. avgusta bo minilo 250 let od njegovega rojstva - so doslej prevedli v 60 jezikov. Konferenca naj bi obenem pomenila zahvalo Nemčije vsem prevajalcem širom sveta za pomoč pri širjenju nemške kulture v tujini.
Odprta razstava Zlata doba na Nizozemskem
30. 06. 1999 15.56V evropski kulturni prestolnici Weimar so na nekdanji posesti Wolfganga Goetheja odprli razstavo Zlata doba na Nizozemskem, ki bo na ogled do 15. avgusta. V nekdanjem služabniškem stanovanju v Goethejevi hiši je razstavljenih 236 umetniških del, omenja časnik Weimarer Klassik. Gre za umetnine iz 16. in 18. stoletja, med njimi so tudi dela Rubensa, Rembrandta in Van Dycka. To je sicer tretja razstava v nizu prireditev Zbiralec in njegovi svojci.
Mednarodni Shillerjevi dnevi v Weimarju
07. 06. 1999 10.04V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju potekajo 10. mednarodni Schillerjevi dnevi. Deset gledališč iz vzhodne Evrope in Nemčije bo do 13. junija gostovalo na gledališkem in literarnem festivalu, ki letos ob 240. obletnici rojstva nemškega pesnika in dramatika Friedricha von Schillerja prvič poteka v Weimarju.