LIBERALNA DEMOKRACIJA
Vzpon skrajne desnice: velika zmagovalka v Franciji, Italiji in Avstriji
09. 06. 2024 11.33Evropa je glasovala. Obe skrajno desni politični skupini sta se na račun dobrih rezultatov v več državah okrepili, a EPP skupaj z S&D ter liberalci ohranja večino. Je pa velika zmaga skrajne desnice prinesla nove volitve v Franciji.
Parlament podprl uveljavitev pravice do splava kot temeljne pravice EU
11. 04. 2024 14.09Evropski poslanci so po dvodnevnem zasedanju v Bruslju Svet Evropske unije pozvali, naj Listina Evropske unije o temeljnih pravicah doda tudi spolno in reproduktivno zdravstveno varstvo ter pravico do varnega in zakonitega splava. S tem države članice pozivajo, naj v celoti dekriminalizirajo splav ter odpravijo ovire za varen in zakonit splav. "To mora postati univerzalna, neodtujljiva in nedeljiva pravica po vsej Evropi," je jasen slovenski evroposlanec Matjaž Nemec.
Piers Morgan v pogovoru z 'najnevarnejšim filozofom na Zahodu' Slavojem Žižkom
18. 03. 2024 19.13"Večkrat so ga že imenovali za najnevarnejšega filozofa na Zahodu. Soočil se je že z Jordanom Petersonom, z razprodanimi nastopi navdušuje množice, izdal je že več knjižnih uspešnic od geopolitike pa do psihoanalize in popularne kulture." S temi besedami je priljubljeni televizijski voditelj Piers Morgan napovedal gosta v pogovornem šovu – Slavoja Žižka. S slovenskim filozofom sta govorila o konfliktu med Izraelom in Hamasom, vojni v Ukrajini, Vladimirju Putinu in Donaldu Trumpu. Vprašal pa ga je tudi, zakaj trdi, da mu je Elon Musk uničil spolno življenje.
KuZle: Če oblast pretirava, jih dobi po nosu!
01. 05. 2023 07.00Po dobrih štiridesetih letih, odkar so KuZle leta 1982 za vedno utihnile, čeprav ne povsem, smo člane prevprašali o zadnjih in prednjih časih. Je Idrija še vedno Kuzlograd, so Kuzle še vedno relevantne po vseh teh desetletjih? Možje so bili več kot jasni in glasni.
Scholz ob obisku Netanjahuja: Nemčija bo še naprej izvažala orožje v Izrael
16. 03. 2023 09.56Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v Berlinu s kanclerjem Olafom Scholzem dogovoril o novih orožarskih poslih, v okviru katerih bo Nemčija prejela izraelski sistem zračne obrambe Arrow 3. Med obiskom pa je predsednik skrajno desne izraelske vlade zavrnil skrbi gostitelja glede napovedane sporne pravosodne reforme, zaradi katere v Izraelu potekajo protesti. Manjša skupina ljudi je nestrinjanje z reformo izrazila z nočno akcijo, ko je po ulicah Jeruzalema od policijske do sodne stavbe narisala debelo rdečo črto.
Pandemično krhanje populistov in obeti liberalne demokratične prihodnosti?
13. 11. 2022 17.50Svet je že več kot desetletje potopljen v demokratično recesijo, kar pomeni stagnacijo in celo delno zmanjševanje tako števila (nekdaj) demokratičnih držav kot kakovosti tistih, ki še stojijo. Delež trdnih demokracij se je po Freedom Housu z zgodovinskega vrha 46,6 odstotkov, ki je bil dosežen v letu 2006 in 2007, zmanjšal na 42 odstotkov do leta 2020. Zadovoljstvo z demokracijo v trdno demokratičnih državah je bilo sodeč po podatkih iz Harvardovega projekta HUMAN v prvem desetletju 21. stoletja relativno visoko, med 50 in 55 odstotkov državljanov je bilo zadovoljnih, nato pa je zdrselo med letoma 2013 in 2018 na skoraj 45 odstotkov. V tem istem obdobju se je po zadnjem letnem poročilu Populists in Power število populističnih vlad v demokratičnih državah povzpelo z okoli šest leta 2000 na kar 19 do leta 2019 – in to ne po naključju.
Zmaga desnice: Kam bo šla Italija pod vodstvom Melonijeve?
26. 09. 2022 06.09V Italiji se zmaga na nedeljskih volitvah tudi glede na projekcije na podlagi delnih izidov obeta desnici na čelu s postfašistično stranko Bratje Italije. Njena voditeljica Giorgia Meloni je že napovedala, da bodo vladali za vse Italijane. Melonijeva, ki je kandidirala z geslom Bog, domovina, družina, sicer pravi, da je za njeno stranko fašizem preteklost in se predstavlja kot konservativka, a temu številni ne verjamejo.
Demokracija v razredni družbi?
04. 09. 2022 12.40Demokracija kot specifična politična praksa in politična ureditev od nekdaj vzbuja zelo protislovne sentimente. Že v antični Grčiji so se bali demokracije. Zakaj je tako, lahko sklepamo že iz samega imena: demokracija označuje v bistvu moč in vladavino ljudstva (demos + kratos/kratein) – pri tem je treba seveda poudariti, da so v ljudstvo takrat bili všteti le polnoletni moški, ženske, tujci, sužnji pa ne. In vendar je bila ta demokracija zelo nevarna, saj je omogočala ljudstvu, da vpliva na lastne življenjske okoliščine. Znamenite Klejstenove reforme so omogočile vključitev kmetov v politično skupnost, kar je v tistem času pomenilo tudi, da se je pritisk na ekonomsko izkoriščanje kmetov zelo zmanjšal in so lahko kmetje, s tem ko so postali tudi državljani, ubežali izkoriščanju s strani bogatih.
V Nemčiji nov davek za zemeljski plin. Kaj čaka Slovence?
16. 08. 2022 17.56Nemci bodo plačevali nov davek za zemeljski plin, ki bo gospodinjstva povprečno lahko stal tudi več sto evrov letno. Ukrep, ki bo začel veljati oktobra, naj bi pomagal uvoznikom, ki se zaradi zmanjšane dobave ruskega plina spopadajo z dodatnimi stroški. Slovenija podobne dajatve ne bo uvedla, je zagotovil premier Golob. Bo pa že v četrtek vlada sprejela nove ukrepe za blažitev energetske draginje.
Je svet v zadnjih nekaj stoletjih res postal manj nasilen – in zakaj?
23. 07. 2022 16.33Nathan Robinson, urednik popularne socialistične revije Current Affairs, v eni od svojih kolumn izpostavlja, da se strinja z "verjetno okoli 80 odstotki" dejstev in argumentov, ki jih je Steven Pinker leta 2018 predstavil v svoji knjigi Razsvetljenstvo zdaj. Toda kljub temu večinskemu strinjanju je Robinson svoji kolumni o Pinkerju pomenljivo nadel naslov Najbolj nadležen moški na svetu.
Protislovja 'populizma': med zmerljivko, konceptom in politično emancipacijo
02. 07. 2022 15.54V zadnjem desetletju je populizem postal eden najpogosteje uporabljenih pojmov, tako javno kot tudi v akademskih krogih. Zlasti po referendumu leta 2016 in brexitu ter zmagi Donalda Trumpa na ameriških volitvah so analize in raziskave populizma doživele razcvet. Od takrat so se pojavili številne knjige, članki in zborniki, ki so poskušali obravnavati fenomene populizma in populističnih politikov ter nevarnost populizma za liberalno demokracijo. Ni presenetljivo, da je beseda populizem postala beseda leta 2017 Cambridgevega slovarja. Od takrat pa vse do danes doživljamo, če je medijem in znanstveni skupnosti verjeti, pravi razcvet populistične politike. Vse bolj se zdi, da bo populistični trenutek, o katerem pišeta Chantal Mouffe in Yasha Mounk, verjetno postal populistično stoletje (Rosanvallon). Toda, kaj je sploh populizem?
'Seksistične in šovinistične opazke me ne prizadenejo toliko, kot bi me morale'
03. 04. 2022 06.00Predsednica SD Tanja Fajon ne glede na javnomnenjske napovedi stranki, ki jo vodi, ohranja svoje premierske ambicije. Kot pravi, se s predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom niso še natančno dogovorili, kdo bo vodil vlado, če bi sklenili koalicijo po volitvah. Čeprav SD na plakatih sporoča 'Brez obljub', pa je njihov program poln obljub. Pa so te dejansko izvedljive, kaj bi pomenile za javne finance? Prvakinja SD je v pogovoru za POP TV in 24ur.com spregovorila o odnosih znotraj KUL in ali še vidi Matjaža Hana na čelu njihove poslanske skupine, odzvala pa se je tudi na seksistične in šovinistične opazke, ki letijo na račun njenega videza, zlasti po predvolilnem soočenju na POP TV. Kot pravi, jo takšne žalitve prizadenejo manj, kot bi jo morale.
Vzpon iliberalizma na periferiji EU v razmerah krize kapitalizma
02. 04. 2022 07.00Mineva že več kot tri desetletja, odkar je Francis Fukuyama objavil najprej znameniti esej, pozneje pa še knjigo z naslovom Konec zgodovine. V kontekstu padca berlinskega zidu in poraza Sovjetske zveze v hladni vojni ter realsocializma v Evropi, čemur je sledilo obdobje tretjega vala demokratizacije (Huntington), se je zdelo, da sta liberalna demokracija in kapitalizem postala univerzalni. Hkrati pa je bilo eksplicitno predpostavljeno, da je demokracija mogoča le v liberalnih in kapitalističnih družbah, kar je tudi pomenilo izenačitev liberalne demokracije z demokracijo nasploh. Ta teza je še posebej stavila na združenost oz. enačenje demokracije s kapitalizmom.
'Putin se je na invazijo pripravljal že leta, Zahod pa je to vedel'
05. 03. 2022 16.25Za krizo v Ukrajini so odgovorne tako zahodne države kot Rusija, ocenjuje filozof Slavoj Žižek. Ruski predsednik Vladimir Putin se je na invazijo pripravljal leta, Zahod pa je to vedel, je opozoril. Strinjal se je z navedbami, da je Putin vojni zločinec, a se pri tem sprašuje, ali smo to res opazili šele zdaj. "Mar ni bil vojni zločinec, ko je rusko letalstvo v Siriji bombardiralo milijonsko mesto Alep, in to veliko bolj brutalno, kot zdaj bombardirajo Kijev?"
Slovo Angele Merkel: '16 let, polnih izzivov – zahtevnih, a izpopolnjujočih'
03. 12. 2021 09.14Poslovila se je. Po 16 letih na oblasti je v slovo pomahala Angela Merkel, ki bo vajeti predala svojemu nasledniku Olafu Scholzu. Slovesnost je spremljala tradicionalna vojaška parada, godba je zaigrala Beethovna, romantični šanson in vzhodnonemško pop uspešnico. V svojem govoru je dejala, da so bili njeni štirje mandati pestri in pogosto tudi zelo zahtevni.
Demokratična recesija je resna že sama po sebi, ne pretiravajmo o njenem obsegu
23. 10. 2021 07.00Že poldrugo desetletje smo priča globalni demokratični recesiji, ki zajema tako spreobračanje nekaterih novonastalih demokracij nazaj v avtokracije kot tudi zmanjšanje kakovosti v mnogih obstoječih in še stoječih demokratičnih državah. Demokratična recesija je resen in nevaren pojav, ki se je začel okoli leta 2006, ko je bilo na svetu največ demokratičnih režimov v zgodovini človeštva, hkrati pa so bile tudi nasploh politične in državljanske pravice v svetu najbolj spoštovane doslej.
Kaj je Evropa zares?
09. 10. 2021 07.00Evropa je bolj kot geografska realnost nek politično-sociološki konstrukt. Razlika med Evropo in "Neevropo" niso Ural, Bospor, Dardanele itd., ampak razlika v razmišljanju, drži in kulturni zapuščini. Kljub temu pa povprečen Evropejec ne bi znal identificirati lastnosti, ki ga naredijo "drugačnega". Če bo pod vplivom liberalizma, bo verjel, da ni večje razlike med njim, Indijcem, Indonezijcem ali Mongolcem. Če bo pod vplivom kakšnega lokalnega nacionalizma, bo verjel, da to, kar ima skupnega z drugimi evropskimi narodi, nima večjega pomena.
Na točki nič na Manhattnu so se žrtvam poklonili s šestimi minutami molka
11. 09. 2021 11.29Po napadih 11. septembra 2001 so ZDA šle v boj proti terorizmu – enotne. Danes je to država, ki je sprta sama s seboj, je te dni ob obletnici ocenil eden od analitikov. Ameriška družba je namreč danes globoko razdeljena, zato ni presenetljiv poziv ameriškega predsednika k enotnosti. A izziv ni ameriški, ampak globalen. "Politični jezik je postal glasnejši in bolj grob," o zapuščini napadov razmišlja belgijski premier Alexander De Croo. Po državi so potekale številne spominske slovesnosti.
Spletni nindže, prevratniki in temni denar ameriške demokracije
26. 06. 2021 08.34Ulica pred javno osnovno šolo Mamie Fay v newyorški Astorii je bila ta volilni torek, ko so v mestu izbirali strankarske kandidate za volitve, običajno prizorišče ameriške politične kramarije. Podporniki posameznih kandidatov so mimoidoče vztrajno spraševali, ali so že oddali svoj glas in ali imajo v mislih njihovega izbranca. Ameriška demokracija deluje precej drugače od evropske, tisti dan pa je še eno glasovanje, v prestolnici dobrih štiristo kilometrov južneje, dajalo vedeti, da svetilnik demokracije ne samo izgublja svoj sij, ampak je v težavah.
Covid-19, politika in pravo
22. 05. 2021 07.00Pandemija covida-19 je razgrnila temeljna protislovja kapitalistične družbe in države in jih še dodatno zaostrila. V zadnjem letu smo lahko še bolj jasno videli številne neenakosti v družbi, privilegije bogatih, sam smoter kapitalističnega gospodarstva in razkroj družbe. Bistveno pa je, da covid-19 kriza ni le medicinska kriza niti zgolj ekonomska – gre za vsesplošno predrugačenje odnosov v družbi in za radikalno spremembo v načinu samega vladanja. Covid-19 je zato tudi politična kriza, saj je prišlo tudi do pravno formalne redefinicije samega koncepta svobode, državljanstva, države in demokracije.
ZDA – demokracija ali volilna oligarhija?
10. 04. 2021 17.53Liberalna politična opcija in mediji so izvolitev Josepha Bidna za predsednika ZDA pozdravili z upanjem na ponovno vzpostavitev "normalnosti", oživitve zmernosti in politične korektnosti. Trump naj bi poosebljal vulgarnost, podpirali naj bi ga, kot se je slikovito izrazila Hillary Clinton, "basket of deplorables", Biden pa naj bi omogočil, da ponovno zaživita strpnost in demokratična kultura v ZDA. Biden je postal simbol demokracije, ki naj bi bila vpisana v temelje ZDA. Toda ključno vprašanje je: ali se je pod Trumpom ta demokratični sistem res izrodil, ali pa so že določeni elementi v sami zasnovi ameriškega političnega sistema problematični?
Novi obrazi ali kolaps liberalne politike?
20. 03. 2021 07.00Neuspeh opozicijskega projekta KUL, vnovični vznik in odhod iz politike Karla Erjavca, nestrankarska disciplina, notranja trenja v SMC-ju ter vsesplošna kriza zaradi covida-19 so znova obudili že dobro desetletje trajajočo politično igro pred vsakimi parlamentarnimi volitvami – iskanje "novega obraza", ki bo "združil" levo-liberalno sredino z namenom, da se prepreči zmago Janeza Janše na naslednjih volitvah.
Leto dni koalicije in opozicije: Treba se je pogledati v ogledalo in postaviti cilje
14. 03. 2021 12.35Za nami je pestro prvo leto aktualne vlade Janeza Janše. O tem, kaj ga je zaznamovalo, kaj pomeni za prihodnost Slovenije, njenega političnega prostora in njeno mesto na evropskem zemljevidu – predvsem ob predsedovanju, smo se pogovarjali z analitikoma Aljažem Pengovom Bitencem in Markom Balažicem.
Nazaj k Platonu
20. 02. 2021 08.55V zraku je čutiti precej pesimizma in negotovosti glede naše prihodnosti. Govori se o koncu sveta, kot ga poznamo – na eni strani se soočamo z grožnjo človeštvu v obliki potencialne ekološke apokalipse, na drugi strani se liberalne demokratične družbe na Zahodu začenjajo sesedati same vase.
Trumpa ob slovesu od sodnice Ruth Bader Ginsburg izžvižgali
24. 09. 2020 19.19Množica, zbrana pred stopniščem vrhovnega sodišča ZDA, je izžvižgala predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki se je skupaj z ženo Melanio Trump prišel poslovit od pokojne vrhovne sodnice Ruth Bader Ginsburg. Liberalna sodnica je umrla v petek, 18. septembra, stara 87 let.
Demokracija v času koronakrize v Sloveniji
07. 06. 2020 13.00Že več kot mesec dni potekajo protivladni protesti v različnih mestih po Sloveniji. Zaradi tega je tudi preklic epidemije in bližajočih se prvih 100 dni vlade pravi trenutek, da naredimo refleksijo protestniškega gibanja in stanja demokracije v Sloveniji.
Razumeti Kitajsko
30. 05. 2020 13.35Vedno bolj trdna so prepričanja, da bo 21. stoletje pripadlo Ljudski republiki Kitajski. Po Veliki Britaniji, ki je svetu kraljevala v 19. stoletju, in ZDA, ki so vzpostavile svoj globalni imperij v 20. stoletju, naj bi Kitajska v naslednjih letih prevzela položaj svetovnega hegemona. ZDA so se tej vlogi bolj ali manj prostovoljno odpovedale pod predsedovanjem Donalda Trumpa, a med tema svetovnima velesilama vseeno napovedujejo nekakšno hladno vojno, katere zametke že lahko opazujemo v trgovski in tehnološki tekmi.
Politične živali – 2. del
22. 12. 2019 07.23Liberalizem je v prejšnjem stoletju iz spopada velikih ideologij izšel zmagoslavno. Najprej je leta 1945 “porazil” fašizem, nato pa leta 1990 še komunizem. Nekateri javni intelektualci in zagovorniki modernega liberalizma so v zanosu zmagoslavja razglasili konec zgodovine, s tem pa tudi konec politične filozofije.
Poljska: politično razklana država, ki bo odločala o svoji prihodnosti
02. 10. 2019 06.00Strmoglavljenje vladnega letala s predsednikom države na krovu, umor ljubljenega in hkrati osovraženega liberalnega župana Gdanska ter sporna pravosodna reforma ... to je le nekaj notranje političnih pretresov na Poljskem, ki so se dotaknili cele Evrope. Še ta mesec državo čakajo prelomne parlamentarne volitve, ki bodo vsaj nakazale, ali bo Poljska Uniji ponudila roko ali obrnila hrbet.
O neoliberalizmu
28. 09. 2019 07.01Pomislite, da je leto 1970 in da vam nekdo reče, da boste leta 2020 za nakup stanovanja v prestolnici potrebovali za 30 let kredita, pri čemer bo mesečni obrok znašal polovico vaše plače. Da morate delati do 65. leta, višina pokojnine (če jo doživite) pa bo tretjina plače. Večina tovarn je zaprta (Litostroj, Mura, Peko …), samozadostnost pa dosega borih 30 odstotkov, kar pomeni, da česen, ki ga jeste, uvozimo iz Pakistana in Indije. Verjetno bi pomislili, da je padla atomska bomba.