Josephine Baker
Josephine Baker kot prva temnopolta ženska simbolično vstopa v francoski Panteon
30. 11. 2021 11.45Francija se bo poklonila francosko-ameriški pevki, plesalki, igralki in aktivistki 20. stoletja, Josephine Baker. Zavzemala se je za človekove pravice in rasno pravičnost in kot prva temnopolta ženska dobila mesto v Panteonu v Parizu. V mavzoleju, v katerem so pokopane najvidnejše osebnosti francoske zgodovine, jo bodo dokumentirali danes.
Posmrtne ostanke Josephine Baker bodo 46 let po njeni smrti prestavili v pariški Panteon
23. 08. 2021 11.59Ameriška plesalka, pevka in igralka Josephine Baker, ki se je med drugo svetovno vojno pridružila francoskemu odporniškemu gibanju ter se pozneje borila proti rasizmu, bo prva temnopolta ženska v pariškem Panteonu. Slovesnost, na kateri ji bodo v Panteonu odkrili spominsko ploščo, bo 30. novembra, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Novi spominki v Hiši cvetja
21. 01. 2010 12.44Muzej istorije Jugoslavije (MIJ) v svoji prenovljeni prodajalni na vhodu v Hišo cvetja ponuja zanimive izdelke, med katerimi je tudi rokovnik za leto 2010 z naslovom Tito in znani.
Umrl režiser Brian Gibson
06. 01. 2004 00.00V Londonu je minulo nedeljo umrl 59-letni filmski in televizijski režiser Brian Gibson.
Začenja se Mesto žensk
27. 09. 2000 00.006
Univerza Radcliffe pripravlja seznam ''žensk tisočletja''
25. 02. 1999 08.23Ivana Orleanska zagotovo, Madonna pa še nima zagotovljenega mesta na seznamu 1000 ''žensk tisočletja'', ki ga pripravlja univerza Radcliffe v Cambridgeu v ameriški zvezni državi Massachussets. Končni seznam bodo objavili šele januarja leta 2000, vendar pa so mnogi nekdanji študentje univerze že predlagali več kot 1000 imen žensk, ki so po njihovem mnenju obeležile tisočletje. Tako lahko med njimi najdemo Heloise, Lady Godivo, Josephine Baker in Toni Morrison. Seveda se bodo na seznamu pojavila še kakšna nova imena, vendar pa za zdaj med njimi ni Madonne in Marilyn Monroe. Med kandidatkami so med drugim tudi japonska pesnica iz 11. stoletja Akazome Emon, voditeljica plemena iz 15. stoletja Nahanda in nekdanja norveška premierka Gro Harlem Brundtland.
Dnevi Cankarjevega doma
01. 05. 1998 09.55V počastitev rojstnega dne pisatelja Ivana Cankarja (1876-1918) bodo od 8. do 10. maja potekali Dnevi Cankarjevega doma. Na sporedu bo več koncertov, gledaliških in plesnih predstav ter prireditev na prostem, napovedan je literarni večer, na ogled pa bosta tudi dve razstavi. V petek, 8. maja, bo v Gallusovi dvorani koncert Orkestra Slovenske filharmonije z dirigentom in solistom na violončelu Borisom Pergamenščikovom; na sporedu bodo dela Haydna, Schuberta in Šostakoviča. V Kosovelovi dvorani bo večer treh solističnih hommageov Marka Tompkinsa (Le Valse de Vaslav, Pod mojo kožo in Priča), posvečenim Josephine Baker, Nižinskemu in Harryju Sheppardu. V Linhartovi dvorani pa se bo s priredbo Shakespearovega Kralja Leara v režiji Vladimira Milcina predstavila Albanska drama Skopje. V soboto, 9. maja, bo dopoldne na ploščadi pred Cankarjevim domom Shakespeariada; Teater Cizamo bo s klovni na hoduljah, z baklami in bruhalci ognja predstavil odlomke iz Hamleta, Othella ter Romea in Julije. Na isti ploščadi bo zvečer koncert mladinskega pihalnega orkestra Viva iz Zagorja ob Savi. V Slovenski filharmoniji bo koncert Tria Lorenz ob 40-letnici njihovega delovanja. V Štihovi dvorani CD bo tradicionalni literarni večer Društva slovenskih pisateljev, v Kosovelovi dvorani se bo še enkrat predstavil Mark Tompkins, v Linhartovi dvorani bo Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd uprizorilo delo Dejana Dukovskega Sod smodnika v režiji Slobodana Unkovskega, v Gallusovi dvorani pa bo slavnostni operni koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentom Antonom Nanutom ter solisti - sopranistko Rebeko Radovan, altistko Mirjam Kalin in baritonistom Slavkom Savinškom. V nedeljo, 10. maja, bo v Gallusovi dvorani slavnostni koncert ob 45-letnici Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, v Linhartovi dvorani bo še enkrat na ogled predstava Sod smodnika v izvedbi Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd, v Kosovelovi dvorani pa bodo predvajali francoski film Morilci režiserja Mathieuja Kassowitza. V Galeriji CD si bo mogoče ogledati dela Luiga Spazzapana, v Mali galeriji pa fotografije Branka Cvetkoviča z naslovom Svetloba sence - izris forme.