Igor Pravst
Olja – potvorbe, zavajanje in vprašljiva kakovost
19. 10. 2024 10.58Vsak prebivalec Slovenije doma porabi slabih 7 in pol litrov jedilnega olja na leto – od klasičnih in široko uporabnih – bučnega, oljčnega, sončničnega, lanenega, konopljinega, orehovega in arašidovega. Olja so pomemben del uravnotežene prehrane, a niso vsa enako kakovostna.
Sol – belo zlato ali tihi ubijalec
07. 09. 2024 07.00Na svetu letno pridelamo 240 milijonov ton soli. Evaporirane, kamene in morske. Med njimi, pravijo kemiki in prehranski strokovnjaki, ni večjih razlik, razlika je zgolj v načinu pridobivanja. Natrij je za normalno delovanje našega telesa nujno potreben. Prevelike količine soli pa lahko vodijo v številne zdravstvene zaplete – predvsem v povišanje krvnega tlaka, srčno žilne bolezni ter z njimi povezane številne smrti – v Sloveniji približno 4500 letno.
Pomanjkanje vitamina D: od rahitisa do osteoporoze
20. 01. 2024 14.23Mehke kosti, slaba mišična moč, rahitis, osteoporoza, težje prebolevanje respiratornih bolezni, alergije ... Vse to so lahko posledice prenizke ravni vitamina D v našem telesu. Gre za vitamin, ki ga naše telo tvori samo – zadostuje že 15-minutno izpostavljanje soncu – a le v poletnih mesecih, ko je sonce dovolj visoko.
Energijske pijače škodljive, hkrati dostopne v zdravstvenih ustanovah
28. 10. 2023 07.11Pitje energijskih pijač je med mladimi vse bolj priljubljeno – pije jih skoraj vsak drug mladoletnik. Koktajl sestavin – kofein, veliko sladkorja, tavrin, včasih tudi gvarana, barvila – pa vpliva na srce, povzroča neravnovesje inzulina, poruši vzorce spanja. Litva je kot prva država na svetu leta 2014 omejila prodajo energijskih pijač mladoletnim. Pri nas pa so široko dostopne, celo v zdravstvenih ustanovah.
Kofein, sladkor, barvila, arome ... Zakaj jih otroci še vedno pijejo?
18. 10. 2023 15.06Najboljša pijača je voda, dobra izbira so tudi nesladkani čaji ali z vodo razredčeni 100-odstotni sadni sokovi, poudarjajo strokovnjaki, ki otrokom in mladostnikom odločno odsvetujejo pitje energijskih pijač. Mladi jih za moč in energijo ne potrebujejo, potrebujejo pa uravnoteženo prehrano, redno ukvarjanje s športom ter kakovosten spanec oz. dovolj počitka, poudarjajo. Opažajo pa, da jih otrokom velikokrat ponudijo starši sami, ki se ne zavedajo, kako nevarne so v resnici.
Kdo odloča, kaj bomo jedli? 'Iluzija je, da je to potrošnik'
08. 07. 2023 07.16Kaj, predvsem pa kdo vpliva na našo prehrano? To med drugim raziskuje in razkriva novo poročilo krovne evropske potrošniške organizacije BEUC, imenovano Iluzija izbire. Nakup, priprava in zaužitje hrane so v veliki meri posledica odločitev v živilskem sektorju in ne izbire potrošnikov. Evropsko komisijo zato pozivajo, naj sprejme zakonodajo, ki bo Evropejcem olajšala izbiro zdrave in bolj trajnostne prehrane. Ugotovitvam krovne evropske potrošniške organizacije sicer pritrjuje tudi konzorcij neodvisnih znanstvenikov, ki svetuje Evropski komisiji. Ni čudežne roke, ki bi potrošnika usmerjala pri prehodu na bolj trajnostno zdravo prehrano, so jasni znanstveniki.
Veganstvo: prepričanje in način življenja ali modna muha?
04. 03. 2023 15.06V Sloveniji je okoli pet odstotkov vegetarijancev in veganov. Večinoma ženske, kažejo podatki, predvsem pa tisti z višjim gmotnim statusom. Veganske surovine so precej bolj dostopne, kot so bile nekoč, trgovine so dobro založene s hrano rastlinskega izvora, restavracije ponujajo vegetarijanske in veganske menije.
Od novih testenin do jogurtov: med novimi živili izbrali najbolj inovativna
25. 01. 2023 14.23Jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, polnozrnati kruh z lanom, proteinski jogurti in pirine rožice z lanenimi semeni. To je le nekaj od skupno desetih inovativnih izdelkov, ki so prejeli letošnjo nagrado za najbolj inovativna živila.
Se sprašujete, ali zaužijete premalo ali preveč vitamina D? Novo orodje za vašo dilemo
02. 11. 2022 06.00Drugega novembra obeležujemo svetovni dan vitamina D. V zadnjih letih vse več ljudi posega po tem prehranskem dodatku, mnogi pa se še vedno sprašujejo, kdaj je primerno dodajati vitamin D in v kakšnih odmerkih. Raziskovalci so ugotovili, da nekateri prebivalci sicer poročajo o dodajanju vitamina D s farmacevtskimi pripravki, vendar je njihov dnevni odmerek lahko prenizek, nekateri pa celo poročajo o zelo visokih odmerkih tega vitamina, ki že predstavljajo zdravstveno tveganje.
Nagradili inovacije: hitro je lahko zdravo in okusno
26. 01. 2022 12.39Bolonjska omaka brez mesa, kefir z dodatkom vitamina D3, kruh z bučnimi tropinami ("prgo"), ki sicer predstavljajo ostanek pri pridobivanju bučnega olja, omaka iz paradižnikov, ki niso bili primerni za prodajo, pa pirine testenine in proseni desert. To je le nekaj izdelkov, ki se po novem kitijo z nazivom "inovativno živilo leta". Kdo pravi, da obrok ne more biti hiter, zdrav in okusen?
Raziskava: 90 odstotkov Slovencev zaužije premalo prehranskih vlaknin
16. 11. 2021 06.00Živila iz polnozrnatih žit pomembno prispevajo k prehranskemu vnosu vlaknin, zato je pomembno, da so redni sestavni del naših jedilnikov. Imajo namreč številne dokazano ugodne vplive na zdravje. Slovenci jih kljub temu jemo bistveno premalo – kar okrog 90 odstotkov prebivalcev Slovenije ne zaužije dovolj prehranske vlaknine, so med drugim ugotovili raziskovalci, ki so svoje izsledke objavili v zadnji številki mednarodne znanstvene revije Nutrients.
V aplikaciji VešKajJeš po novem tudi podatki o sladilih
10. 11. 2021 14.03Proizvajalci hrane in pijač v vse več živil dodajajo sladila v zadnjih letih, predvsem v brezalkoholne pijače, je pokazal rezultat raziskave, ki jo je izvedel Inštitut za nutricionistiko v Sloveniji. Strokovnjaki so si enotni: sladila kljub zmanjšani energijski vrednosti niso optimalna izbira. Raziskovalci pa so v nekaterih pijačah odkrili kar pet različnih sladil. Da bi potrošniki na čim bolj enostaven način izvedeli, ali so dodana hrani in pijači, so ustvarjalci VešKajJeš aplikacijo posodobili tako, da se prehranski semafor pri živilih s sladili obarva sivo.
Nepogrešljivi vitamin D: namesto 20 ga dnevno dobimo manj kot tri mikrograme
02. 11. 2021 10.14Poleti je že 15-minutni sprehod po soncu dovolj, da naše telo dobi potrebno količino vitamina D, jeseni in pozimi pa ključno vlogo odigra prehrana. Žal pa s svojimi prehranjevalnimi navadami niti približno ne pokrijemo potreb po tem "sončnem vitaminu". Priporočen vnos je 20 mikrogramov dnevno, prebivalci Slovenije jih zaužijemo manj kot tri, je pokazala nova raziskava.
'Vloga vitamina D pred novim valom epidemije covida-19'
25. 09. 2021 07.00O vlogi vitamina D v boju proti infekcijam je debata dolga toliko, kolikor dolgo obstajajo možnosti njegovega dodajanja v človeško prehrano. Glede na manjšo precepljenost je specialist, gastroenterolog Darko Siuka, dr. med., znova spomnil na potencialno učinkovitost dodajanja vitamina D in dodal: "Zlasti pandemija covida-19 je v Sloveniji razgalila velik javnozdravstveni problem, ki ga predstavlja pomanjkanje vitamina D." In še: "Sedaj je na voljo najpomembnejši ukrep – cepljenje."
Porast uživanja vitamina D, višja cena ni garancija za višjo kakovost
24. 04. 2021 07.00Ozaveščanje o pomenu vitamina D v zadnjem letu se odraža tudi v naših navadah. Med lanskim aprilom in decembrom se je delež odraslih, ki so dodajali vitamin D, povečal s 33 na 56 %. Preverjanja 24 različnih najpogosteje uporabljanih prehranskih dopolnil so razkrila ustrezno količino vitamina D. Velja pa tudi, da višja cena ni nujno garancija za višjo kakovost.
V drugem valu epidemije potrošniki manj prestrašeni kot v prvem
15. 02. 2021 10.11Drugi val epidemije je na prehranjevalne navade Slovencev vplival manj kot prvi val, je pokazala raziskava Inštituta za nutricionistiko. Če je bil v prvem valu odstotek tistih, ki so po nakupu embalažo očistili, 40-odstoten, je bilo takih v drugem valu le še 20 odstotkov. Prav tako se je v drugem valu pogostost nakupovanja živil povečala.
Kako lahko okrepimo svoj imunski sistem?
06. 12. 2020 19.11Za dober imunski sistem je ključna zdrava in uravnotežena prehrana. S hrano namreč telo lahko dobi vsa potrebna hranila v ustreznih količinah. Izjema je vitamin D, ki ga je v zimskih mesecih smiselno nadomeščati s prehranskimi dopolnili. Kako še lahko poskrbimo za optimalno delovanje imunskega sistema?
Skoraj polovica otrok in mladostnikov uživa preveč sladkorja
14. 11. 2020 07.00Na naših jedilnikih je še vedno veliko preveč sladkorja, je pokazala raziskava prehrambenih navad Slovencev. "Če želite narediti nekaj koristnega za svoje zdravje in zdravje svojih otrok, je potrebno čim bolj omejiti uživanje živil, ki predstavljajo glavne vire prostih sladkorjev – bodisi z manj pogostim uživanjem in manjšimi porcijami, bodisi z zamenljivimi živili, ki imajo ugodnejšo hranilno sestavo," ob tem svetuje Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Prodajali 'aktivno folno kislino' brez folne kisline
13. 11. 2020 09.24Zdravstveni inšpektorat je odredil umik prehranskega dopolnila BetterYou, aktivna folna kislina, ker je bilo z laboratorijsko analizo ugotovljeno, da folna kislina v izdelku ni prisotna. To lahko predstavlja tveganje za ženske v rodni dobi in nosečnice, za katere prehransko dopolnilo predstavlja edini vir folne kisline. Če ste omenjeno prehransko dopolnilo že kupili, ga lahko vrnete na prodajno mesto.
Prehranska dopolnila pod drobnogledom, prvi na vrsti vitamin D
09. 11. 2020 12.53Strokovnjaki v boju proti hudi obliki covida-19 velike upe polagajo v vitamin D, povpraševanje po njem se je zato, pričakovano, povečalo. Hkrati se vse pogosteje pojavlja vprašanje, kako kakovostna prehranska dopolnila ločiti od slabih. Vonj, okus in videz nam ne povedo nič, potrošnik mora hočeš nočeš zaupati proizvajalcu. Na Inštitutu za nutricionistiko so se zato odločili vzpostaviti program preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil, najprej pa se bodo osredotočili prav na vitamin D.
V boj proti covidu-19 tudi z vitaminom D: preverite priporočila zdravnikov
02. 11. 2020 11.28Člani Strokovne skupine za pripravo nacionalnih smernic za preskrbo z vitaminom D so strnili moči in pripravili začasna priporočila za namene blaženja pandemije covida-19. Priporočila so poslali tudi vsem DSO. Priporočajo, da bolniki takoj po pozitivnem brisu štiri dni jemljejo 14.000 IE/dan, nato pa enkrat tedensko. Zadostne količine vitamina D bi lahko blažile potek bolezni in morda celo preprečile smrt, pojasnjuje vodja strokovne skupine.
V času epidemije večina kruh peče doma, več kupujemo lokalno in po spletu
13. 05. 2020 11.28Raziskava Inštituta za nutricionistiko je pokazala, da je v času epidemije za polovico upadlo število gospodinjstev, ki so hrano kupovala v večjih trgovinah, znatno pa se je povečal obseg naročanja živil na dom in nakup pri lokalnih ponudnikih. Nakupovanje hrane je postalo bolj skrbno načrtovana aktivnost – pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto. Na pomenu je pridobil tudi način priprave hrane, skoraj dve tretjini anketiranih sta kruh pekli doma.
Poznate koristi polnozrnatih živil?
19. 11. 2019 09.35Kruh iz polnozrnate moke občasno uživa 27 odstotkov prebivalcev, kar 31 odstotkov pa ga sploh ne uživa. Ta odstotek je treba v prihodnje občutno povečati, saj je zadostno uživanje vlaknin (najmanj 30 gramov dnevno) varovalni dejavnik pred različnimi kroničnimi boleznimi, opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko.
Predpakirana živila v Sloveniji ne blestijo najbolje
05. 08. 2019 16.25Slovenija bi lahko predpakirana živila precej izboljšala, so pokazali rezultati mednarodne raziskave o tem, kako zdrava so predpakirana živila. Splošno stanje je v naši državi sicer boljše od nekaterih manj razvitih držav, zaostajamo pa za Avstralijo, Veliko Britanijo in Kanado. Slovenci imamo po drugi strani na voljo veliko zdravih živil.
Privlačna embalaža, a vsebina vse prej kot zdrava
01. 06. 2019 19.27Risane figure, junaki iz risank in filmov, žive barve … Vse to so privlačni elementi, ki se pogosto pojavljajo na embalažah prehranskih izdelkov, namenjenih otrokom. A žal so rezultati nove raziskave Inštituta za nutricionistiko pokazali, da ima kar 93 % tovrstnih prehranskih izdelkov manj ugodno hranilno sestavo. Starši naj bodo pri nakupu pozorni, da ne bo vsebnost sladkorjev, soli in nasičenih maščob previsoka.
Slovenija boljša kot Danska v boju proti transmaščobam
22. 05. 2019 14.06Na področju odstranjevanja trans maščob iz prehrane je Slovenija predstavljena kot vzorčni primer. To je pomembno priznanje, ki so ga bili deležni slovenski strokovnjaki, ki se udeležujejo 72. Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi.
Aplikacijo VešKajJeš si je že prvi dan naložilo več kot 20.000 ljudi
04. 04. 2019 14.44Aplikacijo VešKajJeš, ki vam v barvah semaforja predstavi prehranski profil živila, si je na mobilni telefon že prvi dan naložilo več kot 20.000 uporabnikov. Razvijalci so navdušeni, prejeli so vrsto pohval, ljudje pa so jim posredovali tudi že preko 3.000 predlogov za dodajanje novih živil.
Nova aplikacija je lahko vaš pomočnik pri nakupovanju zdravih živil
03. 04. 2019 07.00Zaživela je nova brezplačna mobilna aplikacija Veš, kaj ješ?! Potrošnik lahko že v trgovini z mobilnim telefonom poskenira črtno kodo živila, aplikacija pa mu v hipu prikaže ključne informacije o njegovi hranilni sestavi, pojasnjene v barvah prehranskega semaforja. Nižje vrednosti so obarvane zeleno, srednje oranžno, visoke pa rdeče.
V polovici rogljičkov našli več transmaščobnih kislin, kot je dovoljeno
27. 03. 2019 16.52V polovici analiziranih rogljičkov so raziskovalci, tik pred uveljavitvijo novega pravilnika, našli preveč transmaščobnih kislin. Analizirali so pekovske izdelke in predvsem pri rogljičkih našli tudi več kot šest odstotkov trans maščob, čeprav jih nova pravila, ki bodo začela veljati 7. aprila, dovoljujejo le dva odstotka. Težava so, kot so ugotovili, predvsem manjše pekarne.
Najstrožji pravilnik o omejitvi transmaščob na svetu: v Sloveniji od 7. aprila dalje
25. 03. 2019 15.00Približuje se 7. april, dan, ko bodo na tržišču popolnoma prepovedana živila, v katerih bi bila presežena predpisana vsebnost transmaščobnih kislin. V Sloveniji bo v veljavo stopil najstrožji pravilnik na svetu, saj ne posega le na področje živil, ki se prodajajo, temveč tudi na področje surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil. Kaj je vodilo v sprejetje tako strogega pravilnika in zakaj so transmaščobe sploh problematične?