ICTY
Radislav Krstić: Če bi imel možnost, bi šel v Potočare in se poklonil žrtvam genocida
13. 11. 2024 16.48Bivši general vojske Republike Srbske Radislav Krstić je v pismu, ki ga je medijem posredoval Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča, priznal odgovornost za vojne zločine v Srebrenici leta 1995. Zapisal je, da se kesa zaradi sodelovanja v genocidu, in prosil za predčasno izpustitev na prostost. Kot pravi, je storil "nepredstavljivo in neodpustljivo kaznivo dejanje". Če bi imel možnost, bi šel v Potočare, da bi se poklonil žrtvam genocida in prosil za odpuščanje, je dodal.
Resolucija o mednarodnem dnevu spomina na genocid sprejeta
23. 05. 2024 06.44Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela Resolucijo o mednarodnem dnevu spomina na genocid v Srebrenici leta 1995. Slovenija je bila med predlagateljicami resolucije. Pri tem so izhajali iz mednarodnih načel priznanja, spomina ter spoštovanja žrtev in preživelih v genocidu.
Zaradi zanikanja genocida sodišče v BiH potrdilo prvo obtožnico srbskemu skrajnežu
29. 04. 2024 15.22Sodišče Bosne in Hercegovine je potrdilo prvo obtožnico zaradi zanikanja genocida v Srebrenici leta 1995. Kot so potrdili na tožilstvu BiH, je sodišče potrdilo obtožnico proti Vojinu Pavloviću, vodji enega od skrajnih srbskih združenj v državi, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Haaška bratovščina 'zločincev in herojev'
29. 05. 2023 06.20Ob 30. obletnici ustanovitve sodišča v Haagu se je njegovo delovanje večinoma povzelo v številkah – v letnicah, številu obtoženih, obsojenih. Toda zgodbe izza zidov tamkajšnjega pripora so veliko bolj slikovite, v njih pa ni ločnice med posameznimi verami ali nacijami. Srbski predsednik Slobodan Milošević je dal svoj pulover hrvaškemu generalu Anteju Gotovini, ko so ga v Haag privedli po aretaciji na Kanarskih otokih. Ta se mu je pozneje podpisal pod osmrtnico. Z Miloševićem je rojstni dan praznoval poveljnik obrambe Srebrenice Naser Orić. Srbski radikalec Vojislav Šešelj je postal najboljši prijatelj s poveljnikom hrvaških sil v BiH Mladenom Naletilićem - Tutom, nato pa na njegov pogreb poslal tudi sožalni venec z napisom v cirilici.
'Oder je bil krvav, aplavz je zamenjal rafal. Nastopil je zločin'
27. 05. 2023 18.31Vojna na območju nekdanje Jugoslavije je ena najbolj dokumentiranih vojn. Haaško sodišče je zbralo in obravnavalo na milijone dokumentov, vsaka razsodba je bila podkrepljena s številnimi materialnimi dokazi in pričevanji. Vse to gradivo še vedno hranijo v Haagu, čeprav si različne politične strani na območju nekdanje Jugoslavije prizadevajo, da bi se dokopale do originalnih dokumentov. Prek informativnega centra o haaškem sodišču, ki so ga pred nekaj leti odprli v sarajevski Vijećnici, pa lahko vsi zainteresirani dostopajo do arhiva v digitalni obliki. V centru pa si lahko ogledajo tudi originalno sodno dvorano iz Haaga.
Nekdanja srbska obveščevalca Simatović in Stanišić dobila 12 let zapora
30. 06. 2021 16.25Sodni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je na ponovljenem sojenju nekdanja vodilna moža srbske varnostne službe Franka Simatovića in Jovico Stanišića obsodil na po 12 let zapora zaradi sodelovanja pri vojnih zločinih na Hrvaškem in v BiH med letoma 1991 in 1995. Gre za prvostopenjsko razsodbo.
Tožilstvo na sodišču v Haagu zahtevalo potrditev dosmrtne obsodbe za Mladića
26. 08. 2020 14.57Tožilstvo Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča je v prizivnem postopku pozvalo sodnike k potrditvi prvostopenjske obsodbe bivšega poveljnika sil Republike srbske Ratka Mladića na dosmrtni zapor zaradi genocida v Srebrenici in drugih zločinov med vojno v BiH. Sodbo naj bi sodniki izrekli čez devet mesecev.
Sodišče v BiH oprostilo nekdanjega vojaškega poveljnika Orića
30. 11. 2018 20.12Prizivni svet sodišča v Bosni in Hercegovini je nekdanjega poveljnika enot vojske BiH Naserja Orića in njegovega soborca Sabahudina Muhića oprostil obtožb za vojne zločine. Orić in Muhić sta bila obtožena vojnih zločinov nad vojaškimi ujetniki srbske narodnosti na območju Srebrenice in Bratunca med vojno v BiH.
Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji po 24 letih zaprlo vrata
21. 12. 2017 18.14Haaško sodišče je po 24 letih delovanja zaprlo svoja vrata. Od ustanovitve leta 1993 je obsodilo 90 vojnih zločincev, a dal glas tudi žrtvam, je izpostavil generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Še nedokončane postopke je prevzel Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča v Haagu, v okviru tega bodo potekali prizivni postopki v primerih Karadžića, Mladića in Šešlja.
Šešlju zaradi nespoštovanja sodišča 18 mesecev zapora
31. 10. 2011 12.53Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je srbskega radikalca Vojislava Šešlja obsodilo na 18-mesečno zaporno kazen. V svoji knjigi in na spletu je namreč objavljal podatke o zaščitenih pričah.
Adebayor: Arsenal je potreboval denar
19. 07. 2009 11.47Nogometni napadalec iz Toga Emmanuel Adebayor je v prvem velikem intervjuju po podpisu pogodbe za Manchester City spregovoril o selitvi.
'Ena aretacija ni dovolj'
22. 07. 2008 07.32Rusko zunanje ministrstvo je podalo kritiko haaškega sodišča, češ da ima "pogosto pristransko stališče".
Bodo Miloševiću še enkrat sodili?
22. 02. 2004 00.00Britanski sodnik Richard May je odstopil s položaja sodnika haaškega sodišča. Zato bi se lahko zgodilo, da bodo morali sojenje Slobodanu Miloševiću ponoviti.
Objavili Clarkovo pričanje
18. 12. 2003 00.00Haaško sodišče je na svoji spletni strani objavilo 140 strani dolgi <a href="http://www.un.org/icty/" target="blank">zapis</a> pričanja upokojenega ameriškega generala Wesleyja Clarka.
Mednarodna sodišča brez denarja
25. 11. 2003 00.00V Generalni skupščini ZN so razpravljali o financiranju mednarodnih sodišč. Večina članic za njihovo delo ni vplačala še ničesar.
Haag: 20 let za uboj Muslimanov
29. 11. 2002 00.00Haaško sodišče je na 20-letno zaporno kazen obsodil bosanskega Srba, ki je med vojno v Bosni in Hercegovini hladnokrvno ustrelil pet muslimanov, prav tako pa naj bi sežgal ženske, otroke in starce. Obsojenec je pripadal paravojaški enoti, ki je sodelovala z jugoslovansko vojsko in policijo.
Milošević obtožuje Nato
15. 02. 2002 00.00Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je drugi dan uvodnega govora obrambe pred haaškim sodiščem zavrnil obtožbe o množičnih pregonih Albancev in umorih na Balkanu. Zvezo Nato pa je obtožil, da je med napadom na ZRJ mučila begunce.
ZN sprejeli proračun
25. 12. 2001 00.00Generalna skupščina ZN je sprejela redni proračun za obdobje dveh let od začetka leta 2002 do konca leta 2003 v višini 2,63 milijarde dolarjev. Omenjena vsota ne zajema stroškov mirovnih operacij, ki so zajeti v posebnem proračunu.
Novi sodniki haaškega sodišča
15. 03. 2001 00.00Generalna skupščina OZN je sinoči izvolila oziroma potrdila 14 sodnikov Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki bodo zamenjali kolege, ki se jim mandat izteče letos novembra. Med 14 izvoljenci je le ena ženska, Florence Mumba iz Namibije, kar je izzvalo kar nekaj protestov, vrstili pa so se tudi pozivi k ukinitvi ICTY. Prednjačil je predstavnik Rusije, ki je ponovil stališče svoje države, da je sodišče pristransko do Srbov in nasploh nepotrebno. Mehika se je odpovedala sodelovanju, ker je po njenem mnenju ICTY nepotreben instrument mednarodnega prava.
Haaško sodišče na obisku
18. 09. 2000 00.00Trije sodniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) bodo jutri začeli tridnevni uradni obisk na Hrvaškem. Njihov obisk po besedah predstavnikov urada haaškega sodišča v Zagrebu ni povezan s primeri, ki so trenutno v obravnavi na sodišču v Haagu, temveč bodo trije sodniki predstavili delo in izkušnje sodišča. Sodniki, ki bodo obiskali Hrvaško, so člani sodnega sveta, ki bo vodilo sojenje Hrvatoma Mladenu Naletiliću in Vinku Martinoviću, ki sta obtožena vojnih zločinov na območju Mostarja.
Se bo statut sodišča spremenil?
21. 06. 2000 11.11Predsednik haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) Claude Jorda je v torek poročal Varnostnemu svetu ZN v New Yorku in ga zaprosil za nekaj sprememb v statutu, ki bi omogočile večjo učinkovitost sodišča. Odprta seja VS je minila v znamenju ruskega in kitajskega napada na Jordo in delo sodišča, medtem ko so ju zahodni veleposlaniki odločno branili. Jorda je na novinarski konferenci kasneje omenil še jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča in dejal, da je zločinec, proti kateremu je bila vložena obtožnica, in da je njegovo mesto v Haagu.
Carla Del Ponte zaprosila za večjo pomoč VS
11. 11. 1999 11.18Nova tožilka Mednarodnih sodišč za zločine na območju nekdanje Jugoslavije in Ruande (ICTY,ICTR) švicarka Carla Del Ponte je v sredo Varnostnemu svetu OZN prvič poročala o svojem delu, pri čemer je največ pozornosti posvetila območju nekdanje Jugoslavije, ker se z Ruando po lastnih besedah še ni dovolj seznanila. Del Pontejeva je VS zaprosila za večjo podporo mednarodnemu sodišču predvsem glede vpliva na posamezne države, ki ne izpolnjujejo v polni meri obveznosti, izhajajočih iz resolucij VS sprejetih v skladu s 7. poglavjem Ustanovne listine. Poleg Kosova, Bosne in Hercegovine je omenila tudi probleme s Hrvaško in izrazila upanje, da VS ne bo potrebno uradno zaprositi za ukrepanje zaradi zavračanja sodelovanja pri delu sodišča.
Varnostni svet sprejel osnutek resolucije G-8
10. 06. 1999 22.53Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo o Kosovu na temelju osnutka, ki so ga v Kölnu izdelali zunanji ministri držav G-8, pri čemer so bili zavrnjeni vsi amandmaji Kitajske razen enega, ki pa ni spremenil bistva resolucije. Za resolucijo je glasovalo 14 članic Varnostnega sveta, Kitajska pa se je vzdržala.
Tožilka ICTY zanikala govorice o odstopu
01. 05. 1999 09.29Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) Kanadčanka Louise Arbour je zavrnila pisanje New York Timesa, da namerava odstopiti zaradi pomanjkanja sodelovanja s strani zahodnih držav, predvsem ZDA, ki naj bi njeni tožilski ekipi odtegovale informacije potrebne za preganjanje vojnih zločincev. New York Times je v petek objavil članek, da namerava Arbourjeva odstopiti in v kratkem prevzeti položaj sodnice kanadskega Vrhovnega sodišča.
Varnostni svet ostro obsodil pokol kosovskih Albancev v Račku
21. 01. 1999 08.46Varnostni svet OZN je s predsedniško izjavo ostro obsodil pokol kosovskih Albancev v vasi Račak na jugu Kosova, do katerega je prišlo 15. januarja 1999. Varnostni svet je z globoko zaskrbljenostjo ugotovil, da so bile po poročilu mednarodnih opazovalcev žrtve pokola civilisti, vključno z ženskami in najmanj enim otrokom.