ABB
SDH končal postopek privatizacije NLB, skupna kupnina 109,5 milijona evrov
19. 06. 2019 09.31SHD je uspešno končal postopek privatizacije Nove Ljubljanske banke. Potem ko je bila novembra 2018 s kotacijo NLB na Ljubljanski in Londonski borzi zaključena prva faza prodaje, se je uspešno končala tudi prodaja celotnega preostalega desetodstotnega lastniškega deleža Republike Slovenije v NLB minus ena delnica. Slovenija ostaja največja delničarka NLB, ki bo imela v lasti 25-odstotni lastniški delež plus eno delnico.
VIDEO: V Švici zagnali najbolj strmo vzpenjačo na svetu, njene kabine se prilagajajo vzponu
18. 12. 2017 09.07V Švici je zaživela najbolj strma vzpenjača na svetu, ki lahko premaga 110-odstoten naklon. Potniki v kabinah v obliki bobna ves čas vožnje stojijo na ravni podlagi, ne glede na to, kako strma je proga. Da premaga 744 višinskih metrov, potrebuje natanko štiri minute.
Na čelu Luke Koper Andrej Božič, nekdanji direktor Steklarne Hrastnik?
28. 11. 2017 18.27Uprava Luke Koper naj bi dobila novega predsednika. Na izredni skupščini konec decembra bodo odločali o nezaupnici upravi, dan kasneje se bo sestal nadzorni odbor družbe. Novi predsednik, Andrej Božič, je bil do avgusta letos generalni direktor Steklarne Hrastnik.
Robot na koncertu ukradel vso pozornost
13. 09. 2017 11.49Roboti so že zdaj sposobni narediti marsikaj, z razvojem bodo vse bolj posegali v naša življenja. A preteklo bo še kar nekaj vode, ko bo robot lahko pri vseh dejavnostih zamenjal človeka. V vlogi dirigenta se je preizkusil robot YuMi, vendar ''pa je to samo roka, nima možganov, nima srca''.
Robot je lahko zelo koristen, na drugi strani pa lahko v napačnih rokah naredi zelo slabe reči
03. 03. 2016 14.23Potreba po robotih je v modernem svetu vse večja, največ jo je v industriji, je dejal Renhard Lafrenz, generalni sekretar euRobotics. Roboti bodo sčasoma nadomestili delavce za težja dela, a to ni nujno negativno. Dejstvo je, da roboti za zdaj še niso tako razviti, da bi bili avtonomni, trenutno še potrebujejo pomoč in nadzor ljudi.
VIDEO in FOTO: Real se je izvlekel v finišu tekme
28. 09. 2010 19.21Francoski Auxerre, ki se je v LP prebil skozi kvalifikacije, je na svojem stadionu gostil španski Real. Beli balet iz Madrida še enkrat več ni navdušil z igro, a je kljub temu, z golom Argentinca Angela Di Marie, le prišel do tesne zmage (1:0).
Streljal na sodelavce in tri ubil
07. 01. 2010 21.33S puško in pištolo oboroženi moški je zjutraj po lokalnem času vstopil v tovarno v predmestju St. Louisa in začel streljati, pri čemer je ubil najmanj tri ljudi, pet pa jih je ranil.
Rekordna kazen za Siemens & CO
24. 01. 2007 16.52Svetovno znani koncerni so se povezali v prepovedan kartel, ki se je dogovarjal o cenah, a so jih zasačili.
V Rijadu umrlo 11 oseb
02. 05. 2004 00.00V terorističnem napadu v pristaniškem mestu Savdske Arabije Janbu ob Rdečem morju je po zadnjih podatkih umrlo 11 oseb, med njimi pet tujcev.
ABB z delno prodajo iz rdečih številk
01. 11. 2003 00.00Švicarsko-švedski koncern ABB je v tretjem četrtletju letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zaradi azbestnih tožb v ZDA povečal izgubo s 148 milijonov na 279 milijonov dolarjev. Vodilni se želijo iz večletne izgube izvleči z delno prodajo premoženja, posojili in novimi izdajami delnic.
Koncern ABB bo odpuščal
08. 11. 2002 00.00Zadolženi švicarsko-švedski tehnološki koncern ABB bo v želji po zmanjšanju stroškov verjetno znižal število zaposlenih za več tisoč. V ABB sicer ne želijo navesti natančnih podatkov o zmanjšanju osebja, obstaja pa možnost, da bodo odpustili več kot 10.000 delavcev.
Asea Brown Boveri povečal dobiček
15. 02. 2001 00.00Švicarsko-švedski industrijski in tehnološki koncern Asea Brown Boveri (ABB) je v lanskem poslovnem letu povečal dobiček pred obdavčitvijo za 23 odstotkov, čisti dobiček pa se je povzpel za šest odstotkov na 1,44 milijarde dolarjev. Dobiček je bil višji kljub dejstvu, da so bili lanski prihodki koncerna v višini 22,9 milijarde dolarjev za šest odstotkov nižji kot v letu 1999. Obseg naročil se je povečal za tri odstotke. V ABB pričakujejo, da bodo do leta 2005 dosegali šestodstotno rast prihodkov letno, in sicer brez večjih prevzemov ali prodaj. Znižali naj bi predvsem poslovne stroške in stroške financiranja, tako da bi se letna rast dobička gibala okoli 12 odstotkov.
ABB povečal dobiček
14. 02. 2001 00.00Švicarsko-švedski koncern Asea Brown Boveri (ABB) je v lanskem poslovnem letu povečal dobiček za 23 odstotkov. Dobiček je bil višji kljub dejstvu, da so bili lanski prihodki koncerna v višini 22,9 milijarde dolarjev za šest odstotkov nižji kot v letu 1999. Obseg naročil se je povečal za tri odstotke.
Evropski vlagatelji v Beogradu
09. 02. 2001 00.00Predstavnikih evropskih vlagateljev so se v četrtek v Beogradu sestali z jugoslovanskimi gospodarstveniki na srečanju, ki so ga pripravili v uradu Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Namen dvodnevnega srečanja je v vzpostavitvi poslovnih stikov med jugoslovanskimi in evropskimi gospodarstveniki. Na srečanju sodelujejo predstavniki 50 evropskih podjetij, med njimi podjetij Krup, Siemens, ABB in Philips. Udeležencem srečanja bodo spregovorili med drugim koordinator pakta stabilnosti Bodo Hombach, srbski premier Zoran 195144inđić, podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus in švedski veleposlanik v ZRJ Michael Sahlin.
Podelili letošnje nagrade Evropskega kulturnega sklada
20. 12. 2000 00.00V švicarskem Baslu so podelili letošnje nagrade Evropskega kulturnega sklada. Nagrado pro-humanitatis je prejel nemški čelist in dirigent Mistislav Rostropovič, evropsko nagrado za gospodarske dosežke nekdanji predsednik nemške centralne banke Hans Tietmeyer, med nagrajenci pa sta tudi češki pisatelj Pavel Kohut in koreograf Heinz Spörli. Ostale nagrade so prejeli mladi glasbeniki. Švicarski mojster na tolkalih Florian Arbenz je prejel nagrado sklada Patria Jeunesse, petnajstletna violinistka Antonia-Alexa Georgijev pa evropsko nagrado sklada ABB. Med drugim pa so nagrade prejeli še duet Andrej Starčenko in Dina Fortuna ter švicarski dirigent in pianist Carl Robert Helg. Evropski kulturni sklad je zasebna institucija s sedežem v Baslu, nagrajuje in štipendira pa izjemno nadarjene umetnike. Prve nagrade je sklad začel podeljevati leta 1986.
DaimlerChrysler prodal Adtranz
04. 08. 2000 21.16Nemški avtomobilski koncern DaimlerChrysler je prodal svoje hčerinsko podjetje Adtranz. Družbo, ki je nastala leta 1996 po združitvi podjetij za proizvodnjo železniške tehnologije Daimler-Benza in ABB, je kupil kanadski Bombardier za 1,54 milijarde mark.
ABB z 26-odstotno rastjo dobička
17. 04. 2000 15.31Švicarsko-švedski energetski koncern Asea Brown Boveri (ABB) je v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani kljub šestodstotnem padcu prodaje zabeležil 26-odstotno rast dobička.
ABB povečal dobiček
03. 02. 2000 15.39Švicarsko-švedska tehnološka družba ABB je lani zabeležila 24-odstotno povečanje čistega dobička na 1,614 milijarde dolarjev, za enako stopnjo pa so zrasle tudi dividende, ki za lani znašajo 5,38 dolarja. Obseg poslovanja so v tem obdobju povečali za štiri odstotke na 24,681 milijarde dolarjev.
ABB Alstom bo odpustil 10.000 delavcev
20. 01. 2000 13.50ABB Alstom, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev opreme za elektrarne, ki sta ga z združitvijo lani ustvarila švicarsko-švedski ABB in francosko-britanski Alstom, načrtuje v prihodnjih dveh letih odpustiti 10.000 delavcev. Po pisanju današnjega Financial Timesa naj bi bilo odpuščanje nujno za povečanje dobička.
Sodelovanje podjetij ABB in Alstom
03. 07. 1999 09.14Največji evropski podjetji na področju strojegradnje švedsko-švicarski koncern ABB in Alstom pričakujeta zaradi združitve njunih energetskih obratov manjšo porabo energije. Tako podjetji računata, da bosta s tem prihranili med 500 in 600 milijoni dolarjev, so sporočili iz vodstva ABB.
ABB razvil novi okolju prijazni tehnologiji
04. 06. 1999 11.16Švedsko-švicarska skupina Asea Brown Boveri (ABB) je te dni predstavila dve svetovni inovaciji s področja elektroenergetike, ki sta že v komercialni uporabi.
ABB zmagal na razpisu vrednem 340 milijonov dolarjev
12. 04. 1999 17.43Švicarsko-švedska skupina Asea Brown Boveri (ABB) je pridobila naročilo za izgradnjo dveh transformatorskih postaj z močjo 3000 mega vatov v skupni vrednosti 340 milijonov dolarjev.
DaimlerChrysler kupuje Adtranz
20. 01. 1999 13.18Stuttgartski koncern DaimlerChrysler bo od ABB-Konzerna iz Zuericha prevzel 50-odstotni delež v največjem svetovnem podjetju za proizvodnjo cestne tehnike Adtranz. Posel je vreden 472 milijonov dolarjev, z njim pa bo DaimlerChrysler postal izključni lastnik Adtranza.
S spremembo zakona do čim ugodnejšega posojila za izgradnjo plinskih blokov v TE Brestanica
16. 12. 1998 11.02Odbor državnega zbora (DZ) za gospodarstvo je za odločanje na potekajoči izredni seji DZ pripravil predlog za noveliranje zakona o poroštvu RS za najetje posojil za izgradnjo plinskih blokov moči 2x114 MW v Termoelektrarni Brestanica. Predlagana novela ne spreminjajo višine in vrste poroštva za najem kredita, določa pa, da se lahko kredit najame tudi v drugi valuti, ne le v nemških markah.
EU: Visoka kazen za kartelsko fiksiranje cen
24. 10. 1998 09.50Evropska komisija je skupino desetih podjetij ta teden obtožila skrivnega kartelskega fiksiranja cen na tržišču toplovodnih cevi in jim skupaj naložila kazen v višini 92,21 milijona ekujev. Najvišjo kazen, 70 milijonov ekujev, je Bruselj naložil multinacionalki ABB (Asea Brown Boveri), z 8,9 milijona ekujev je kaznoval tudi danski Logstor. Nekoliko manjše globe je naložil še osmim manjšim podjetjem, med njimi Henss/Isoplusu in Pan-Isovitu iz Nemčije. Prvo je dobilo 4,95 milijona ekujev in drugo 1,5 milijona ekujev kazni. Komisija je ugotovila, da je do kartelskega delovanja prišlo leta 1990 na Danskem, nato se je razširilo na Nemčijo in druga unijina tržišča, s fiksiranjem cen pa je po ugotovitvah komisije kartel celoten unijin trg za ta izdelek, vreden okrog 400 milijonov ekujev, obvladoval od leta 1994. Komisija je v preiskavi ugotovila, da je kartel najbolj intenzivno deloval v Nemčiji in na Danskem. Tam je izbral družbo, za katero je želel, da dobi določen posel, nato pa so ostale članice ponudile višje cene. Kazen, ki jo je Bruselj naložil družbi ABB, je tretja največja, naložena posamičnemu podjetju. Rekordno visoko, s 102 milijoni ekujev kazni, je januarja letos Evropska komisija kaznovala Volkswagen, Tetra-Pak pa si je leta 1991 zaradi kršenja pravil notranjega trga prislužil 75 milijonov ekujev kazni.
Norveški Siemens zanika kršitev protimonopolne zakonodaje
04. 06. 1998 09.52Norveška podružnica Siemensa je zanikala kartelsko povezavo s konkurenčnim podjetjem ABB Asean Brown Boveri in njegovo hčerinsko tovarno, elektrarno ABB Kraft As. Po trditvah norveškega protimonopolnega urada naj bi se obe družbi že nekaj let dogovarjali o cenah in ponudbi opreme za hidroelektrarne, prav tako pa naj bi se dogovarjali o delitvi trga. Predstavniki obeh podjetij obtožbe zanikajo in poudarjajo, da so pri raziskovanju okoliščin, ki so privedle do obtožb, pripravljeni sodelovati.
ABB dobil posel v Mehiki
01. 05. 1998 09.46Švicarsko-švedski koncern ABB bo v mehiškem Monterreyju sodeloval pri gradnji plinske elektrarne, vrednost posla pa znaša 250 milijonov dolarjev. Naročnik gradnje nove elektratrne, ki naj bi jo v omrežje priključili januarja 2000, je mehiška državna družba za preskrbo z električno energijo Comision Federal de Electricidad. Pogodba predvideva, da bo ABB med drugim dostavil dve plinski turbini, pripadajoča parna generatorja in dve parni turbini. Podobna naročila je ABB dobil tudi iz Tajvana, Velike Britanije in ZDA.
Dragonja: Litostroj bo treba reševati z lastnimi močmi
09. 12. 1997 17.56Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je dejal, da ni pogojev za nadaljevanje pogovorov s švicarsko-švedskim koncernom ABB in sicer iz dveh razlogov: v vladi ni bilo ustreznega političnega in strokovnega soglasja, manjkala pa je tudi ustrezna podpora konceptu, da se sanacijo gospodarskih sistemov v Sloveniji poveže z odddajo nekaterih večjih del na področju gospodarske infrastrukture. Glede na izid natečaja za oddajo del na razžveplevalni napravi Termoelektrarne Šoštanj - izbran je bil nemško-slovenski konzorcij Rudis-Deutsche Babcock - bo potrebno Litostroj po ministrovih besedah reševati z lastnimi močmi.
Stalowsky ugotavlja, da se politična nasprotja glede reševanja Litostroja poglabljajo
09. 12. 1997 00.00Upam, da se z mojim odstopom z mesta predsednika začasne uprave izpolnjuje opcija tako imenovane slovenske različice reševanja Litostroja, ki želi imeti svojo upravo, je izjavil Stanislav Stalowsky. Ugotavlja, da se politična nasprotja glede reševanja Litostroja poglabljajo, zato želi s svojim odstopom pomagati podjetju oziroma pospešiti sprejem odločitve za Litostroj. "Če je različica z ABB nesprejemljiva in zanjo ni možno doseči političnega soglasja, je potrebno dati prostor drugi opciji," je povedal Stalowsky.