Ukinitev občin do jeseni 2014?

Po besedah notranjega ministra Gregorja Viranta je cilj predvidene reorganizacije lokalne samouprave, po kateri bi namesto današnjih 212 imeli le še 120 občin, močnejša in učinkovitejša lokalna samouprava. Reforma je nujna, logična in racionalna, pravi.

V sredo je za projekt dobil zeleno luč predsednikov koalicijskih strank, kar je po njegovih pojasnilih le prvi korak, je pojasnil. Za izvedbo projekta bo namreč treba zagotoviti 46 poslanskih glasov, pri čemer je opozicija že jasno izrazila nasprotovanje. Zagotovo računa na glasove sedmih poslancev DL. Zanesljiva je po njegovih besedah tudi podpora v PS, saj je za projekt odločena tudi predsednica vlade Alenka Bratušek. Predvideva pa, da bo verjetno treba nekoliko več prepričevanja v DeSUS in SD. Kot pravi, se lahko pri posameznih poslancih pokaže, da imajo lokalne interese.

Z močno politično podporo so po njegovem prepričanju projekt sposobni speljati do lokalnih volitev jeseni naslednje leto. Če bo odločitev v koaliciji, da potrebujejo več časa, pa se bo projekt raztegnil na nekoliko daljše obdobje, kar pa po njegovem mnenju ne bi bilo preveč pametno.

Povezovali bi občine, ki so bile nekoč že enotne

Po novem bi bil absolutni kriterij za delovanje občin 5000 prebivalcev; občine z manj prebivalci pa bi se morale med seboj združevati. Združevanje bi opravili čim bolj v skladu z voljo lokalnega prebivalstva, eden od principov pa bi zagotovo bil, da bi povezali občine, ki so že bile enotne pred drobitvijo.

V proceduri so po Virantovih besedah tudi spremembe zakona o financiranju občin oziroma formule izračuna primerne porabe, ki je "sedaj izrazito naklonjena malim občinam" in "dobesedno spodbuja k drobljenju občin". Nimajo pa v načrtu nižanja povprečnine; če bo to predlog ministrstva za finance, pa se bo z občinskimi združenji pogajal finančni minister Uroš Čufer.

Virant je pojasnil, da je predviden nekoliko nižji odstotek dohodnine, ki gre občinam, mišljen izključno v kombinaciji z zakonom o davku na nepremičnine. "Le če bi se izkazalo, da bodo občine več dobile iz davka na nepremičnine, bi lahko nekoliko manj dobile iz dohodnine. V seštevku pa bi bil obseg sredstev za primerno porabo še vedno enak," je dejal.

Sicer pa je bilo, kot je spomnil, tudi prvotno mišljeno, da nobena občina ne bi imela manj kot 5000 prebivalcev in so bile tudi vse naloge in pristojnosti določene za večje, močnejše občine. A je potem politika v celoti povozila stroko, nastajale so občine z manj kot 5000 prebivalci, kriteriji se niso upoštevali, občine so se ustanavljale arbitrarno, ogromno je bilo "političnega kupčkanja, preigravanja".

Virant: Učinkoviteje bi se porabljal razvojni denar

Med prednostmi, ki bi jih pridobili z večjimi in močnejšimi občinami, je Virant omenil boljše komunalne in druge storitve za prebivalce občin. Učinkoviteje bi se po njegovih besedah lahko porabljal razvojni denar, ki je danes razpršen na 211 ali celo 212 občin. Če bi jih bilo manj, pa bi bil bolj skoncentriran in bi se lahko porabljal za večje in pomembnejše projekte.

Obenem bi prihranili pri "režiji" - sredstvih za župane, podžupane, občinske svetnike. Kot je navedel, male občine za to namenijo kar 25 odstotkov denarja, pri velikih občinah pa je ta delež nižji. Sicer pa po njegovih besedah male občine niso sposobne izvajati vseh nalog, ki bi jih lokalna samouprava morala, težji je tudi dogovor o skupnih projektih. Kot enega takih primerov je izpostavil pomurski vodovod, "kjer je veliko evropskega denarja padlo v vodo, ker se občine niso mogle dogovoriti o nekaterih vprašanjih, ki bi morala biti rešena".

Virant iz nekaterih sredin pričakuje velik odpor: tako med župani, ki bodo ostali brez funkcije, kot v političnih strankah, ki imajo "svoje kalkulacije" v manjših občinah. Poudarja pa, da bo tistih 15 odstotkov prebivalcev, ki danes živijo v občinah z manj kot 5000 prebivalci, dobilo boljšo, močnejšo in učinkovitejšo lokalno samoupravo. Župani manjših občin pa lahko po njegovih besedah kandidirajo tudi v večji občini.

Pritrjuje, da ni nobenega dvoma, da bodo referendumi morali biti izvedeni, ker tako zahteva ustava. Kot najprimerneje ocenjujejo, da bi se izvedli na območju celotne predvidene nove občine, istočasno pa bi lahko izvedli tudi posvetovalni referendum na nivoju celotne države. Je pa Virant spomnil, da referendumi v zvezi z občinami niso zavezujoči.

Župani so proti "izbrisu"

V združenjih občin nasprotujejo napovedanemu zmanjšanju števila občin, pri čemer svarijo pred centralizacijo. Po besedah župana Hodoša Rudolfa Bunderle so male občine na svojem območju poskrbele za razvoj. Poudaril je, da so kot samostojna občina z nekaj več kot 300 prebivalci zgradili kanalizacijo s čistilno napravo, lasten vodovod, asfaltirano cesto do vsake hiše, obnovili so vrtec in šolo, zgradili kulturni dom in dom starejših, pa športne objekte, veliko so dosegli tudi na področju turizma ...

Vse, kar so dosegli z veliko truda, dodaja, pa je treba vzdrževati, kar tudi počnejo in stanje še izboljšujejo. "Nekdo pa si želi to ukiniti in prevaliti krivdo za sedanjo krizo na lokalne skupnosti, kar je smešno," pravi. Da so vse omenjeno pridobili, so po njegovih besedah izkoristili tudi veliko evropskih sredstev, v treh mandatih okoli dva milijona evrov. Kot zagotavlja, pa tudi "ne tratijo denarja, kjer ni potrebno" in racionalizirajo stroške. V občinski upravi sta denimo poleg komunalnih delavcev, ki imajo minimalno plačo, le dve zaposleni, sam opravlja funkcijo nepoklicno.

Pritrjuje mu bovški župan Siniša Germovšek, ki opozarja tudi, da število prebivalcev ne more biti edini kriterij. Po njegovem mnenju Bovec ni majhna občina, ampak je s 367 kvadratnimi kilometri četrta največja slovenska občina. Spomnil je, da pri njih referendum za samostojno občino ni bil pozitiven, a so jo vseeno dobili, saj gre po vseh kriterijih za zaokroženo območje. Obenem se je po njegovem treba vprašati, zakaj imajo le še 3300 prebivalcev, nekoč pa jih je na območju živelo 11.000.

Kot izpostavlja, je bilo 20. stoletje na območju izredno neprijazno z dvema vojnama, s fašistično okupacijo, z industrializacijo po vojni. "Zdaj bo pa en politični avanturist s centralizmom mogoče zreduciral še teh 3300 prebivalcev," opozarja. Nekdo, ki se oprime le enega kriterija, pa se mu zdi neverodostojen. Pojasnjuje, da lokalne samouprave sam sicer ne idealizira, a ocenjuje, da se je dobro obnesla.

V 18 letih samostojne občine so v Bovcu po njegovih besedah naredili toliko, "kolikor ne bi v sto letih nekdanje velike občine Tolmin". Vedno je "večji del kolača" ostal v Tolminu, pravi in dodaja, da nobenega ne obsoja, tako je po naravi stvari. In marsikje je po njegovih besedah podobno, marsikje pa je treba tudi kaj spremeniti, a na preudaren način. "Ne pa da v teh kritičnih časih naščuvamo ljudi, da so občine krive malodane za vso krizo, ki nas je prizadela," je še dodal.

Obstajajo ustavne omejitve

O reorganizaciji oziroma nižanju števila občin se je začelo znova glasno govoriti konec maja. Takrat sta tako strokovnjak za lokalno samoupravo Stane Vlaj kot pravnik Rajko Pirnat, ki sicer zagovarjata združevanje občin, opozorila na ustavne omejitve. Menila sta tudi, da postopek ni tako preprost in da bi bilo to nemogoče izpeljati do naslednjih lokalnih volitev. Predsedniki koalicijskih strank pa so včeraj dali zeleno luč reorganizaciji občin, ki naj bi jih po novem bilo le 120, imeti pa ne bi smele manj kot 5000 prebivalcev.