Vsaka tretja ženska žrtev spolnega in fizičnega nasilja

Gre za doslej največjo raziskavo, katere namen je zajezitev spolnega in fizičnega nasilja nad ženskami. V raziskavo je bilo vključenih 42.000 žensk. Raziskava je potekala pod okriljem Agencije EU za temeljne človekove pravice (Fra) ter pod okriljem Evropskega inštituta za preprečevanje kriminala, ki deluje pod okriljem ZN. V poročilu so zapisali, da so ženske žrtve spolnega nasilja vsak dan in vsepovsod.

Raziskava je bila opravljena na osnovi osebnih pogovorov raziskovalcev z ženskami v starosti od 15 do 74 let. Vanjo so bile vključene prebivalke vseh 28 držav Unije. Raziskava je potekala od marca 2012 do septembra 2012.

Po podatkih raziskave je več kot 100 milijonov žensk že trpelo zaradi spolnega in fizičnega nasilja, oblike nasilja pa so razdelili v 11 kategorij. Ugotavljajo, da le ena od sedmih žensk prijavi policiji svojega partnerja zaradi spolnega nasilja.

Prav tako ugotavljajo, da je kar 10 odstotkov vprašanih žensk že bilo tarča katere od oblik spolnega nasilja, medtem ko je vsaka 20. že bila posiljena. Če preračunamo na število žensk starih med 15 in 74 let znotraj EU, je žrtev posilstva v Uniji kar 9 milijonov evrov.

V EU je bilo kar 33 odstotkov vseh žensk žrtev spolnega in/ali fizičnega nasilja. 12 odstotkov žensk je bilo žrtev spolnega nasilja, ko so bile mlajše od 15 let. En odstotek teh žensk pa je dejal, da so bile prisiljene v spolni odnos. V veliki večini primerov so bili storilci moškega spola.

55 odstotkov žensk je doživelo določeno obliko spolnega nadlegovanja. 32 odstotkov vseh žrtev spolnega nadlegovanja pa je dejalo, da je bil storilec nadrejena oseba, sodelavec ali stranka. Kar 67 odstotkov žensk ni prijavilo najhujšega primera partnerjevega nasilja policiji ali kateri drugi organizaciji.

Glede spolnega nasilja v partnerskem odnosu, pa so ženske razkrile, da jih je kar 22 odstotkov že doživelo fizično in spolno nasilje, ki ga je partner izvajal nad njimi. Kar 43 odstotkov žensk je bilo žrtev fizičnega izživljanja, ki ga je nad njimi izvajal njihov sedanji ali bivši partner. Med temi nasilnimi dejanji so ženske navedle poniževanje, grožnje z udarci in omejevanje svobode.

Podatki za Slovenijo

Predstavljeni so podatki tudi za posamezne države. V Sloveniji je 22 odstotkov žensk odgovorilo, da so že bile žrtev spolnega in/ali fizičnega nasilja, ki ga je nad njimi izvajal partner ali tuja oseba. Povprečje EU je 33 odstotkov. Partnerji so spolno in/ali fizično napadli 13 odstotkov vprašanih Slovenk, medtem ko je povprečje v EU 22 odstotkov.

15 odstotkov Slovenk je bilo žrtev spolnega in/ali fizičnega nasilja, ki ga je nad njimi izvajala druga oseba (ne gre za partnerja). Povprečje EU je 22 odstotkov. V 31 odstotkih gre za neznane osebe, v 30 odstotkih pa za sorodnika. V 25 odstotkov vseh primerov je storilec znana oseba, v 21 odstotkoh gre za prijatelja ali znanca. V 11 odstotkoh je storilec nekdo v službi, v 9 odstotkih pa nekdo v šoli.

32 odstotkov vseh najhujših oblik spolnega in fizičnega nasilja se je zgodilo na domu žrtve. 17 odstotkov na ulici ali na katerem drugem javnem prostoru. Sledijo šolski prostori, lokali in narava. To so podatki za Slovenijo, medtem ko podatki za celotno EU razkrivajo, da se največ spolnih napadov zgodi na domu žrtve, na javnih površinah (ulicah, parkiriščih) ter v šoli ali na delovnem mestu.

Nasilje nad ženskami vsakodnevno vpliva na družbo

"Teh številk iz raziskave preprosto ne moremo in ne smemo prezreti. Raziskava Fra kaže, da je fizično, spolno in psihično nasilje nad ženskami obsežna zloraba človekovih pravic v vseh državah članicah EU," je rezultate pospremil direktor agencije Morten Kjaerum.

Dodal je, da je "razsežnost problema dokaz, da nasilje nad ženskami ne vpliva zgolj na nekaj žensk, ampak vsakodnevno vpliva na družbo. Zato morajo oblikovalci politik, civilna družba in delavci na terenu preveriti ukrepe za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, ne glede na to, kje se pojavlja". "Zdaj je treba ukrepe za boj proti nasilju nad ženskami dvigniti na novo raven," je pozval Kjaerum.

Agencija poziva, da bi morale države članice EU ratificirati konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (Istanbulska konvencija), partnerjevo nasilje pa obravnavati kot javno in ne zasebno zadevo. Zakonodaja v vseh državah članicah EU bi morala zato posilstvo v zakonski zvezi obravnavati enako kot druge primere posilstva, na nasilje v družini pa bi se morala odzvati kot na resno vprašanje v interesu javnosti.