Ta je poudaril, da je s pogodbo iz Nice odpravljena še zadnja ovira širitvi EU, procesu, ki mu je Evropski parlament popolnoma zavezan. Ta naj bi prav ta teden zavzel uradno stališče do pogodbe. Podesta je ponovil, da pogajanja s kandidatkami potekajo na načelu individualne diferenciacije, ki omogoča napredovanje kandidatk v skladu z njihovimi dosežki, ob tem pa izrazil željo, da bi prve nove članice EU lahko sodelovale na volitvah v Evropski parlament leta 2004.
Predsednik DZ Pahor je pozdravil unijino širitveno strategijo in načrt pogajanj s kandidatkami, ki omogoča napredovanje kandidatk v skladu z njihovimi dosežki. Posebej je pozdravil tudi deklaracijo o prihodnosti EU, ki določa proces širitve po vrhu v Nici. Ob tem je izrazil trdno prepričanje, da bo Slovenija leta 2004 polnopravna udeleženka v naslednji medvladni konferenci in bo tudi sodelovala na volitvah v Evropski parlament. Enako željo so izrazili tudi drugi udeleženci.
Podpredsednik Evropskega parlamenta Podesta se je tudi zavzel za široko razpravo o širitvi EU, v katero bi bili vključeni tako državljani članic kot kandidatk za članstvo, da bi povečali javnomnenjsko podporo temu zgodovinskemu procesu. "O prihodnosti Evrope ni moč razpravljati za zaprtimi vrati," je poudaril. Po njegovem mnenju lahko k temu veliko prispevajo prav parlamentarci. Za povečanje javne podpore širitvi se je zavzela tudi večina drugih udeležencev. Tako je predsednik estonskega parlamenta Toomas Sari menil, da bi bilo morali v ta proces vključiti tudi nevladne organizacije, civilno družbo in medije. "Ljudem je treba dati ribiško palico, ne ribe," je menil Sari.
"Procesa ponovne združitve Evrope ni moč obrniti", čeprav se v njem pojavljajo tudi občutljiva vprašanja, kot je npr. prost pretok oseb, je poudaril Podesta. Prav prehodna obdobja za prost pretok delovne sile iz novih članic EU so se izkazala kot zelo občutljivo vprašanje, saj jim je nasprotovala večina udeležencev, ki so opozarjali na njihov negativen vpliv na javno mnenje. Kot je poudaril predsednik DZ Pahor, je predlagano prehodno obdobje v tem poglavju za Slovenijo nesprejemljivo, obenem pa spomnil, da je unija pri tem vprašanju predvidela visoko stopnjo fleksibilnosti, ki ponuja možnost kompromisa v zadovoljstvo vseh strani. Predsednik slovaškega parlamenta Jozef Migaš je ob tem menil, da bi morali splošni cilji prevladati nad interesi posameznih držav.
Predsednik DZ Pahor je udeležencem predstavil potek pogajanj Slovenije z EU. Slovenija je začasno zaprla 18 poglavij pogajalskega procesa, med njimi kot prva kandidatka tudi poglavje o okolju. V času švedskega predsedovanja EU želi Slovenija zapreti še tri do pet poglavij v skladu s časovnim ciljem, da bo pogajanja z EU sklenila do konca letošnjega leta. Država se zaveda, da so pred njo še težavna poglavja, med njimi o prostem pretoku oseb, kmetijstvu, regionalni politiki in proračunu, vendar upa, da bo skupaj z evropsko stranjo dosegla potrebne rešitve, je poudaril Pahor. Udeležence srečanja je še seznanil, da bo slovenski parlament v procesu prilagajanja slovenske zakonodaje evropski letos sprejel še 110 zakonov, pripravlja pa tudi poročilo o napredku, ki ga bo Slovenija po pričakovanju predala Bruslju konec julija.
Sicer je predsednik DZ Pahor ob koncu menil, da bi se srečanja s predsedniki parlamentov iz kandidatk morala udeležila tudi predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine
