Po Ruplovih besedah je tako v interesu Vilniuške skupine, kot tudi v interesu severnoatlantskega zavezništva, da zveza NATO povabi v svoje vrste države, ki so na članstvo v zvezi že pripravljene in ki lahko prispevajo k njeni učinkovitosti in koheziji. Pričakujemo, da bodo na zavezništvo najbolj pripravljene kandidatke prejele povabilo za članstvo na vrhu v Pragi prihodnje leto, medtem ko bodo ostale kandidatke seznanjene s časovnimi okviri in smernicami v nadaljnjem procesu širitve, je poudaril Rupel.
Slovenija lahko pomembno prispeva k zavezništvu in ga okrepi, je pojasnil zunanji minister in ob tem poudaril geopolitično in strateško vlogo države v Srednji Evropi. Slovenija je pomembno stičišče držav Sredozemlja in Jugovzhodne Evrope, prav tako pa predstavlja vrata v Jugovzhodno Evropo in je lahko glasnik zavezniške politike v regiji, je še menil Rupel.
Po ministrovih besedah Slovenija nadaljuje proces prilaganja merilom zveze NATO, saj zagotavlja proračunski delež za obrambo, usklajuje zakonodajo in izvaja spremembe v vojski. Prav tako namerava dodatno prispevati svoje vojake v mednarodnih mirovnih silah SFOR.
Rupel je še poudaril, da si Vilniuška skupina prizadeva za stabilnost in varnost celotne Evrope, zato podpira skupno evropsko varnostno in obrambno politiko in bo v njej aktivno sodelovala. Zveza NATO in skupna evropska varnostna in obrambna politika bi morali sodelovati in se dopolnjevati in ne tekmovati med sabo, je še menil Rupel. Kot je dejal, je igrala transatlantska povezava v zadnjih petdesetih letih izredno pomembno vlogo in je potrebno prisotnost ZDA v Evropi ohraniti.
Rupel je na srečanju še posebej pozdravil Hrvaško, ki na tovrstnih srečanjih prvič sodeluje. Po ministrovih besedah Slovenija močno podpira hrvaško približevanje evroatlantskim integracijam in se zavzema, da sodelovanje Hrvaške v Vilniuški skupini.
Srečanje na Brdu sicer poteka na ravni političnih direktorjev zunanjih ministrstev, vodi pa ga državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Ignac Golob.
Vilniuško skupino ali tudi Vilniuško deveterico poleg Slovenije sestavljajo Slovaška, Romunija, Bolgarija, Makedonija, Albanija, Litva, Latvija in Estonija. Za Slovenijo je v okviru priprav na NATO pomembna, saj država, kot poudarjajo na zunanjem ministrstvu, aktivnostim in delovanju v formalnih in neformalnih ad hoc ter regionalnih strukturah posveča veliko pozornost. Njen sestanek pa je umeščen v čas po zaključku drugega kroga priprav za vključitev v NATO ter pred spomladansko ministrsko zasedanje Evroatlantskega partnerskega sveta.
Naveza se je oblikovala ob lanski slovensko-litovski konferenci v Vilniusu, kjer so udeleženke o širitvi zveze NATO sprejele odmevno skupno deklaracijo. To pa ni bilo enkratno dejanje, poudarjajo na zunanjem ministrstvu, temveč se je začel proces, ki vključuje različne politične in praktične aktivnosti. Tako sta na ministrski ravni lani potekala dva sestanka obrambnih ministrov (Sofija in Bruselj), zunanji ministri pa so se sestali v Bruslju ob decembrskem ministrskem zasedanju Evroatlantskega partnerskega sveta. Na praktični ravni sta potekala še dva sestanka vodij oddelkov za NATO o pripravi in izvajanju nacionalnih akcijskih načrtov za članstvo (Sofija in Bratislava).
