Kandidati o soočenjih
Kandidati so se po lastnih besedah na soočenja dobro pripravili. Barbara Brezigar je pred soočenjem povedala, so televizijska soočenja pomembna, pomembno pa se ji zdi, da je volilce prepričevala tudi ob različnih priložnosti po državi. Anton Bebler je povedal, da je sodeloval v številnih prireditvah, kjer so mu zastavljali različna vprašanja. Gorazd Drevenšek je pred soočenjem pričakoval podobna vprašanja, kakršna so zastavljali, torej kakšna bo prihodnost Slovenije, od česa bomo živeli, kaj bomo državljani imeli od te države. Janez Drnovšek je računal predvsem na to, da se sedaj že poznamo in dejal, da bi težko kaj novega predstavil in povedal razen pogledov na prihodnost. France Arhar je na vprašanje, kaj je zanj pomembneje, predstavitev lastnih pogledov ali konfrontacija s tekmeci, odgovoril, da je za vse ljudi pomembno oboje. Po besedah Leva Krefta gre za predsedniško mesto, za katerega strankarske popadljivosti ne pridejo v poštev. Zmago Jelinčič Plemeniti je dejal, da pričakoval bolj neposredna soočenja, vse skupaj pa je po njegovih besedah narejeno "v offu". Jure Cekuta meni, da gre za dialog, predstavitev, ki jo kandidati skupaj opravijo. France Bučar je dejal, da je precejšen del volilcev že odločen, velik del pa jih je v sivi coni, ki se mora še odločiti.
Republiška volilna komisija bo na jutrišnji seji odločala o vloženi kandidaturi Jureta Cekute. Kandidatura Dušana Mihajloviča je podprta samo z enim podpisom podpore volivca, zato mora do petka do 15. ure vlogo dopolniti s še 4999 podpisi.
Potrjeni kandidati so: Barbara Brezigar, Lev Kreft, Janez Drnovšek, France Bučar, Anton Bebler, Zmago Jelinčič, Gorazd Drevenšek in France Arhar.
Predsednik RVK Anton Gašper Frantar je za 24ur povedal, da imajo kandidati najkasneje do ponedeljka, 21. oktobra, do polnoči čas, da še umaknejo svojo kandidaturo.
Ko bodo kandidature dokončne, bodo na RVK izžrebali vrstni red kandidatov za predsednika republike na glasovnicah. Seznam kandidatov bo objavljen predvidoma 26. oktobra v sredstvih javnega obveščanja.
Kot kažejo javnomnenjske raziskave, imata veliko prednost pred ostalimi kandidati Janez Drnovšek, katerega je podprlo vseh 34 poslancev LDS in oba poslanca narodnosti, in Barbara Brezigar, ki je v podporo svoji kandidaturi zbrala skoraj 20.000 podpisov volivk in volivcev.
RVK je na svoji seji 9. oktobra poleg Brezigarjeve, ki je postala prva uradna predsedniška kandidatka, potrdila tudi uradno kandidaturo Leva Krefta, podprto s podpisi 11 poslancev ZLSD. Brezigarjeva, ki jo pri kandidiranju podpirajo tudi v NSi in SDS, se zavzema predvsem za pravno državo, enakost pred zakonom in blaginjo Slovenije. Svojo vključitev v predsedniško tekmo pa je napovedala že 20. decembra lani, ko so jo predstavili intelektualci iz t.i. kroga Nove revije.
Kot tretji je dan pred uradnim začetkom volilne kampanje kandidaturo vložil predsednik vlade in LDS Janez Drnovšek, kljub temu pa so se ves čas pojavljala najrazličnejša ugibanja, če bo resnično kandidiral na bližnjih predsedniških volitvah. Njegova dokončna odločitev je bila odvisna predvsem od poteka pogajanj z Evropsko unijo in približevanja Slovenije zvezi NATO. Po tem, ko je prejel ugodno poročilo o napredku Slovenije v pripravah za članstvo v EU, pa je Drnovšek svojo kandidaturo tudi dokončno napovedal.
V ponedeljek je bilo na RVK uradno vloženih skoraj 6000 podpisov podpore nestrankarskemu kandidatu Francetu Bučarju, ki ga podpirajo tudi Stranka mladih Slovenije, Demokrati Slovenije in Zelena alternativa. Bučar, predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta, "oče" slovenske ustave, zdaj pa predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, je v predsedniško tekmo vstopil kot četrti uradni kandidat.
Istega dne je svojo kandidaturo vložil tudi Anton Bebler, čigar kandidaturo podpira DeSUS, zunajparlamentarna Deželna stranka Štajerske ter več kot 3000 volivk in volivcev. Slednji bo v svoji volilni kampanji zagovarjal stališča in vrednote DeSUS, torej predvsem upokojencev, a tudi interese vseh generacij.
V torek sta uradno kandidaturo vložila še Zmago Jelinčič, ki je lani kot prvi napovedal nastop na predsedniških volitvah, in sopredsednik Nove stranke (Nova) Gorazd Drevenšek. Prvi je za podporo svoji kandidaturi poleg podpore matične stranke SNS zbral tudi podpise treh poslancev, drugega pa je poleg Nove podprlo še 3000 volivk in volivcev. Drevenšek se bo v svoji volilni kampanji osredotočil na strategijo razvoja Slovenije, njegova kampanja pa bo temeljila na osebnih stikih z volivci ter na plakatnih akcijah.
V sredo sta svoji kandidaturi vložila še nekdanji guverner Banke Slovenije in predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna France Arhar ter slikar Jure Cekuta. Prvi je vložil uradno kandidaturo, podprto s 6411 podpisi volivcev, podprlo pa ga je še devet poslancev SLS in neodvisni poslanec Franc Čebulj.
Drugi pa je vložil kandidaturo kot neodvisni kandidat, kar pomeni, da je moral zbrati 5000 podpisov podpore.
Šest neuradnih kandidatov za predsednika republike ni vložilo kandidature, ker jim ni uspelo zbrati zahtevane podpore poslancev državnega zbora, političnih strank ali volivk in volivcev. Joško Joras, ki mu je uspelo zbrati samo 741 podpisov podpore, je v sredo odstopil od svoje kandidature, saj je skušal z zbiranjem podpisov predvsem opozoriti na problematiko Piranskega zaliva.
Od svoje kandidature je isti dan odstopil tudi neodvisni predsedniški kandidat Stane Sevčnikar, saj je bil njegov cilj - vprašanje Čigava je država - v medijih dovolj predstavljen. Potrebnega števila 5000 podpisov podpore ni zbral niti Marko Kožar, saj je dobil samo 500 glasov podpore. Z zbiranjem podpisov pa je po enem tednu zaradi "splošne klime" v državi prenehal Blaž Svetek. Tomaž Rozman ni vložil kandidature, ker ni zbral potrebnega števila podpisov podpore volivcev. Kot je dejal, "so Slovenci premalo nacionalno ponosni, zato - dokler ne bodo ponosni na svoj narod in voditelja - še ni prišel čas za njegovo kandidaturo".
Tudi Štefan Hudobivnik svoje kandidature ni vložil, saj je stranka KSU odstopila od obljubljene mu podpore kot predsedniškemu kandidatu. RVK pa je na sredini seji zavrnila ugovor Hudobivnika, ker ne gre za nepravilnosti v postopku kandidiranja. Domnevne nepravilnosti, ki jih je navedel podjetnik iz Naklega, se po mnenju RVK nanašajo na druge državne organe, za kar pa RVK ni pristojna. Hudobivnik se na ta sklep lahko pritoži na vrhovno sodišče.
