Po poslovniku DZ mora Bratuškova o svojem odstopu pisno obvestiti predsednika DZ, to obvestilo pa se uvrsti na dnevni red seje DZ najpozneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Predsedniku vlade funkcija preneha, ko se DZ na seji seznani z odstopom.
Morebitne nove predloge za predsednika vlade lahko vloži predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. DZ pa lahko o tem na tajnem glasovanju odloča najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Za izvolitev mandatarja je potrebna večina glasov vseh poslancev, torej 46.
Če DZ ne izvoli novega mandatarja oziroma če predlogov zanj ne bi bilo, predsednik republike v 30 dneh razpusti DZ in razpiše predčasne državnozborske volitve. Potem mora biti novi DZ izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa.
Mandat sedanjega sklica DZ bi kljub razpustitvi trajal vse do ustanovne seje novega DZ, ki mora biti sklicana najpozneje 20 dni po izvolitvi. To pa ne pomeni, da bo imel DZ v tem času tudi polna pooblastila, saj bo lahko odločal le še o nujnih zadevah na izrednih sejah.
S podpisom akta o razpustitvi DZ in razpisu volitev predsednik republike določi tudi dan, ko začnejo teči roki za volilna opravila. Prva volilna opravila sta vlaganje kandidatur in dajanje podpisov podpore. Kandidate za poslance sicer lahko predlagajo politične stranke in volivci.
Tokratne volitve bodo sedme parlamentarne volitve in že druge predčasne volitve v samostojni Sloveniji in tudi druge predčasne volitve v dveh letih.
Bratuškova se zavzema, da bi bile volitve že pred poletjem. Poslanske skupine je pozvala, naj se odrečejo predlaganju mandatarja, da bi volitve res lahko izpeljali kar najhitreje.
Nekateri pravniki menijo, da pred poletjem volitve zaradi zgoraj opisanih postopkov in rokov niso možne, a po drugi strani nekateri poudarjajo, da gre predvsem in le za dogovor politike, ki lahko te roke skrajšajo.
Vlada opravlja tekoče posle
Ko se bo DZ seznanil z odstopom premierke Alenke Bratušek, bo njena vlada do imenovanja nove lahko opravljala le tekoče posle. Ker ustava tekočih poslov podrobneje ne opredeljuje, so se tolmačenja o tem, kaj sodi v ta okvir, oblikovala zlasti v praksi. Država pa mora tudi v tem času funkcionirati, pravijo na vladni službi za zakonodajo.
V vladni službi za zakonodajo pojasnjujejo, da obdobje, ko vlada opravlja le še tekoče posle, nikakor ne sme pomeniti, da redno delo vlade in ministrstev popolnoma zastane, ampak mora v tem času vlada in vsa država normalno funkcionirati. V tem času naj se vlada ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik in se lotevala aktivnosti, ki bi lahko v kakršnemkoli pogledu nakazovale na kakršnokoli zlorabo oblasti.
Kot takšen primer navajajo dodeljevanje sredstev ali zaposlovanje izven tistih okvirov rednega delovanja vlade in ministrstev, ki jih je potrebno (in torej nujno) opraviti za normalno delovanje države in njenih podsistemov v obdobju, ko vlada opravlja tekoče posle.
Nekatere odločitve vlad, ko so opravljale le še tekoče posle, so namreč že bile deležne kritik in poslane tudi v presojo sodiščem. Upravno sodišče je denimo razsodilo, da je bilo podeljevanje koncesij v visokem šolstvu tik pred iztekom mandata vladi neustavno in nezakonito.
Da je treba pojem tekočih poslov razlagati restriktivno, pa je v sklepu, s katerim je revidiralo enega od kadrovskih postopkov o imenovanju ravnateljice enega od javnih zavodov, opozorilo tudi vrhovno sodišče.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.