Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal publikacijo z naslovom Kako skrbimo za zdravje?, v kateri so zbrani podatki pete nacionalne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki je potekala leta 2016.
Izkazalo se je, da prebivalci Slovenije svoje zdravje ocenjujejo boljše kot v prvih raziskavah – povečal se je delež prebivalcev, ki dobro ocenjujejo svoje zdravje, in zmanjšal delež tistih, ki ga ocenjujejo kot slabo. In to kljub dejstvu, da je delež odraslih prebivalcev, ki imajo kronično bolezen, posebej med starejšimi, relativno velik. Pregled izbranih bolezni in zdravstvenih stanj kaže tudi, da ima več kot polovica odraslih prebivalcev Slovenije prekomerno telesno težo. V primerjavi s prvimi raziskavami so se izboljšali tudi nekateri drugi dejavniki zdravega življenjskega sloga.
Izsledki raziskave so predstavljeni v treh sklopih. V prvem sklopu je predstavljen vedenjski slog (prehranjevanje, telesna dejavnost, pitje alkohola, kajenje, obvladovanje stresa), drugi sklop se osredotoča na zdravstvene storitve, tretji sklop pa obravnava zdravstveno stanje, torej razširjenost izbranih bolezni in samooceno zdravja.
Polovica Slovencev se nezdravo prehranjuje in je zadostno telesno dejavna
V raziskavi so ugotovili, da se polovica Slovencev prehranjuje zdravo, polovica pa nezdravo. Nezdrav način prehranjevanja je prisoten predvsem pri mladih odraslih, moških in nižje izobraženih. Podoben delež odraslega prebivalstva je zadostno telesno dejaven. V zadnjih štirih letih se je ta delež celo nekoliko zmanjšal.
Kajenje pri nas še vedno razširjeno, pogosta tudi zloraba alkohola
Kadi skoraj vsak četrti prebivalec Slovenije, pasivno pa kadi vsak peti. Med njimi je tudi veliko otrok in mladoletnikov. Pogosta je tudi zloraba alkohola, saj je čezmerno pitje opaziti pri približno desetini odraslih, vsak drugi Slovenec pa se vsaj enkrat letno tvegano opije.
Vsakodnevni stres pri četrtini prebivalstva
V zadnjih štirih letih se je povečal vsakodnevni stres, ki izhaja iz obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov v kolektivu. Na povprečen delovni dan presedimo pet ur.
Povečal se je tudi delež ljudi, ki dnevno spijo manj kot šest ur, kar ni priporočljivo.
V raziskavi so se dotaknili tudi odnosa do cepljenja in ugotovili, da cepljenju zaupa 60 odstotkov prebivalstva.
Povečuje se število obiskov pri zdravniku
Obiski pri zdravniku so od leta 2008 postali pogostejši. Delež odraslih prebivalcev, ki zdravnika obišče trikrat letno ali pogosteje, se je povečal za sedem odstotkov. Dobra polovica odraslih pa se je vsaj enkrat udeležila preventivnega pregleda za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni.
Celotna publikacija Kako skrbimo za zdravje? je dostopna tukaj.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.