Kako rešiti področje bivanja starejših?

V SDS poudarjajo, da bodo na področju varstva starejših tako kot doslej spodbujali storitve, ki omogočajo, da starejši čim dlje ostanejo doma oziroma čim bližje domu in se čim kasneje odločijo za odhod v institucionalno obliko bivanja. Njihova prioriteta je, da se starejšim zagotavlja kakovost življenja in vključenost v socialno okolje, kjer so preživeli svoja aktivna leta.

SDS si bo tako prizadevala za širitev zmogljivosti domskega varstva za starejše s podeljevanjem koncesij in spodbujanjem javno-zasebnega partnerstva, dograjevanje mreže kapacitet dnevnega varstva z možnostjo vključitve najmanj 0,3 odstotka starejših od 65 let in za širjenje pomoči na domu, da bo te pomoči do leta 2010 deležno tri odstotke starejših od 65 let. Nadalje si bodo prizadevali za širjenje sistema oskrbovanih stanovanj, tako da bo mogoča vključitev vsaj 0,5 odstotka starejših od 65 let, za širjenje mreže izvajalcev sistema pomoči na daljavo s skupnimi vlaganji države in lokalnih skupnosti ter njegovo racionalno organizacijo, tako da bo zagotovljena dostopna javna mreža izvajalcev, ki bo zajela celotno območje države, so navedli v SDS.

V NSi so prepričani, da je poleg povečevanja zmogljivosti v domovih za starejše in v drugih varstvenih zavodih nujno razmišljati o prijaznejših in celo cenejših oblikah varstva. Med njimi postavljajo na prvo mesto varstvo v domačem okolju, zato želijo s pomočjo mreže prostovoljcev razširiti ponudbo različnih oblik pomoči na domu. V delo s starejšimi želijo vključiti tudi iskalce zaposlitve. V stranki so spomnili, da je vlada jeseni 2006 sprejela strategijo varstva starejših, s čimer naj bi omogočili usklajeno delovanje resorjev pri ustvarjanju razmer za kakovostno staranje in oskrbo starejših ter povečali medgeneracijsko solidarnost.

V SLS menijo, da mora socialna politika temeljiti na medgeneracijskem sožitju in medčloveški solidarnosti. Tako podpirajo večgeneracijske družine, ki so sestavljene iz treh generacij. Za učinkovitejši razvoj medgeneracijskega sožitja se v stranki zavzemajo za nastanek medgeneracijskih centrov, v katerih bi svoje ideje in izkušnje med seboj delili starejši in mladi. Poudarjajo tudi, da se mora povečati skrb za starejše v domačem okolju, v katerem so preživeli vse svoje življenje.

Ob najbolj perečih vprašanjih na področju bivanja starejših po tem, ko ti ne morejo več skrbeti zase, v DeSUS izpostavljajo, da bo treba glede na hitro naraščanje populacije starejših od 80 let vzporedno razvijati različne oblike pomoči za starejše. Poleg domov za starejše bo treba po njihovem mnenju vzpostaviti tudi sistem zagotavljanja nege in pomoči na domu ter vzpostaviti zavarovanje za to obliko pomoči. Intenzivirati je treba po njihovo gradnjo varovanih stanovanj, predvsem v urbanem okolju. Večina starejših želi živeti doma, zato se bodo v stranki zavzemali za dodelavo sistema družinskega pomočnika, vzpostavitev rejništva za starostnike, spodbujanje sostanovalskih enot, v katerih bi starejši živeli skupaj in si medsebojno pomagali, spodbujali pa bodo tudi organizacije civilne družbe za razvijanje različnih oblik medsebojne pomoči znotraj generacije starejših, kot je npr. projekt Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše.

Opozicijska SD meni, da je na področju bivanja starejših predvsem treba zagotoviti institucionalno obliko oskrbe. Po njihovem opozorilu je pomembno, da so domovi za starejše prilagojeni različnim potrebam starejših, ki ne morejo več skrbeti sami zase. V SD opozarjajo na to, da poznamo tudi več oblik oskrbe na domu, saj veliko starejših, ki ne morejo več skrbeti sami zase, ne morejo ali nočejo živeti v domovih za starejše. Pogosto je velik problem domov za starejše tudi pomanjkanje sob in njihova cena. Zaradi teh problemov SD vidi kot alternativo oskrbo oz. pomoč na domu, ki pa jo bo treba razširiti, zato bi bilo potrebno sprejetje zakona o zagotavljanju dolgotrajne nege, navajajo v SD.

V LDS bodo spodbujali razvoj pomoči na domu in povečali število varovanih stanovanj in domov za ostarele s kakovostno zdravstveno oskrbo in ponudbo različnih, upokojencem finančno dostopnih storitev, ustanovili več negovalnih bolnišnic in zagotovili boljšo opremljenost patronažne službe ter preko razvoja zdravstvenega sistema zagotovili skrb za starejšo populacijo z ustreznejšim sistemom dolgotrajne oskrbe. Spremenili bodo status in način upravljanja izvajalcev ter poostrili visokoprofesionalni nadzor za zagotavljanje višje ravni in boljše ekonomije storitev. S spremembami davčne politike pa bodo dosegli davčne olajšave za donacijski denar, namenjen socialnovarstvenim programom, in sledili ciljem učinkovite socialne politike.

Program stranke Zares izhaja iz podmene, da je treba socialno državo ohraniti in modernizirati njene institucije. Socialne storitve morajo postati steber socialnega in gospodarskega razvoja. Sistem izvajanja storitev je treba pluralizirati in razvijati po vnaprej določeni strategiji, ki bo odražala dejanske potrebe dolgožive družbe. Kot akutno vprašanje se pojavlja prav problem dolgotrajne družbe, zato so prepričani, da je treba čim prej sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo usklajen z dejanskimi potrebami oseb, ki to nego potrebujejo, in zasnovan tako, da bo ustrezen za vse potencialne upravičence. Ob tem pa je treba zagotoviti dodatne bivalne zmogljivosti v domovih za starejše, poskrbeti za negovalne bolnišnice in starejšim omogočiti, da čim dlje ostanejo v svojem socialnem okolju.

V SNS se zavzemajo za povečano skrb za upokojence in starostnike, saj smo, kot opozarjajo, to dolžni tistim, na katerih sadovih dela živimo, obenem pa se moramo zavedati, da ob skrbi zanje skrbimo tudi zase. To velja tudi za področje bivanja starejših, ki ne morejo več skrbeti sami zase. V SNS se bodo zavzemali predvsem za gradnjo domov za starejše občane v urbanih središčih po vsem dostopnih cenah, tudi s pomočjo koncesij. Nadalje je treba po njihovem mnenju čim bolj spodbujati uveljavitev družinskih pomočnikov, seveda pa pred tem ustrezno zakonsko urediti to področje, menijo v stranki.

Stranka Lipa je med osnovna programska izhodišča uvrstila medgeneracijsko solidarnost v skrbi po varnem in kakovostnem staranju, je poudarila vodja poslanske skupine te stranke Barbara Žgajner Tavš. Država blaginje mora temeljiti na iskanju konsenza med socialno komponento in trgom, pri čemer morajo biti socialnovarstvene storitve dostopne vsem državljanom ne glede na njihov socialno-ekonomski položaj. Zdajšnja neoliberalna vladna politika je po njihovo izključujoča v preferiranju zasebnikov. Uvajanje elitizma pa ne zagotavlja ustrezne celostne socialne varnosti, menijo v Lipi in opozarjajo, da je poleg gradnje javnih domov treba okrepiti in prenoviti mrežo storitev pomoči na domu, ki morajo ostati pod okriljem države. Za pripravo dolgoročne strategije na področju socialnega skrbstva starejših potrebujemo analizo stanja in potreb. Za pravičnejši standard upokojencev pa je treba po navedbah Žgajner Tavševe ob reviziji pokojninskega sistema pripraviti tudi reformo.