'Obnašanje sindikatov vodi v manjšo zaposljivost mladih'

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo lani upokojencev iz obveznega zavarovanja povprečno nekaj več kot 602.300, kar je približno 16.900 upokojencev iz obveznega zavarovanja ali 2,9 odstotka več kot leto prej. Statistično je na enega upokojenca prišlo le še 1,38 zavarovanca, kar je najbolj neugodno razmerje do zdaj. To so po besedah generalnega direktorja zavoda Marijana Papeža zaskrbljujoči podatki.

Tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič pravi, da je razmerje med upokojenci in zavarovanci zaskrbljujoče, a sindikalisti vseeno menijo, da pokojninska reforma ni potrebna. Pokojninske blagajne po njihovem mnenju namreč ni mogoče rešiti z zaostrovanjem upokojitvenih pogojev, ampak z gospodarsko reformo. "Problem niso upokojitveni pogoji, pač pa trg dela in brezposelnost," je dejal Semolič.

S sindikati se ne strinja ekonomist Sašo Polanec. Brez zaostrovanja upokojitvenih pogojev ni mogoče zmanjšati bremen gospodarstva (vsaj ne z vidika prispevkov) in posledično doseči večje konkurenčnosti, pravi Polanec. "Vprašanje je podobno temu, kaj je prej, kura ali jajce," meni Polanec.

Če bi zdaj zmanjšali breme socialne države, bi se mednarodna konkurenčnost povečala preko znižanja proizvodnih stroškov, znižale bi se cene, razlaga Polanec. "Sindikati še vedno ne razumejo, da njihovo obnašanje vodi v slabšo mednarodno konkurenčnost in manjšo zaposljivost mladih," pravi Polanec. Dodaja, da sindikati stališča ne spreminjajo kljub temu, da njihovi idoli v skandinavskih državah reformirajo pokojninski sistem, minimalno upokojitveno starost pa dvigujejo proti 67 let.

Dejstvo pa ostaja, da mladi izredno težko pridejo do redne zaposlitve in pristajajo na negotove oblike zaposlitve. Tudi Polanec priznava, da je problem mladih izjemno velik in ima lahko dolgoročne posledice. Po njegovem mnenju bi država morala delovati na povečanju konkurenčnosti, da bi lahko mladim ponudila alternative. Opozarja, da so vsi ukrepi, ki jih je sprejela slovenska vlada, v smeri zmanjšanja konkurenčnosti. Ne povečujejo produktivnosti javnega sektorja in ne znižujejo davčnih bremen, ampak ukrepi primarno poskušajo financirati trajno višji delež državnih izdatkov v BDP. "S pokojninsko reformo pa problema mladih ne bi zmanjšali, a tudi povečali ne," pravi Polanec.