Novomeška Krka je eno redkih slovenskih podjetij, ki se ne utaplja v rdečih številkah. Ko so ob polletju predstavljali poslovne rezultate, si je kaj podobnega najbrž zaželel marsikateri slovenski direktor. V skupini Krka so v prvem polletju prodali za 597,1 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je 6 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, dobiček pa je zrasel za 11 odstotkov in je znašal 100,3 milijona evrov.
Skupina je ob polletju zaposlovala 9839 ljudi, od tega dobro polovico v tujini. In tistih, ki bi se jim želeli pridružiti, je veliko.
O tem smo se lahko prepričali tudi na zaposlitvenem sejmu Moje delo, kjer je bila dva dni pred njihovo stojnico nepopisna gneča tistih, ki so se želeli srečati s kom od peterice Krkinih kadrovikov. Od farmacevtov, kemikov, biologov do ljudi drugih poklicnih profilov.
Z velikim zanimanjem med iskalci dela se je tudi precej povečal nabor možnih kakovostnih kadrov, pove kadrovski direktor Krke Boris Dular, ki meni, da je obiskovanje zaposlitvenih sejmov dobro tako za delodajalce kot za iskalce dela.
Je za vas in vaše sodelavce lažje, da je že kar prvi stik s potencialnim delavcem oseben?
Vsak pristop ima prednosti in slabosti. Dejstvo je, da na zaposlitvenih sejmih ne kadrujemo. Gre pa za prvi stik, izmenjavo informacij. Je pa res, da na zaposlitvene dogodke pridejo ljudje, ki res aktivno iščejo, s tem, da se nam pridejo prestavit, naredijo že korak dlje od tistih, ki pošljejo le pošto. Pokažejo željo, ambicijo …
Kaj pa pričakujete od kandidatov, ko se vam prvič predstavljajo?
Morajo biti dobro pripravljeni. Delovati morajo urejeno, sposobni morajo biti jasno predstaviti osnovne podatke o sebi, povedati, kaj jih zanima, kaj so pripravljeni postoriti na sebi, da bodo uspešni pri delu … Na prvem srečanju se mora 'prižgati iskra', da rečemo, no, ta je pa potencialno zanimiv. Vsaka naslednja faza izbornega postopka je bolj poglobljena.
V Sloveniji je ogromno mladih, ki na trgu dela iščejo prvo priložnost. Kako odprta ali zaprta so zanje Krkina vrata?
Delovnih mest, za katera so zahtevane izkušnje, imamo v Krki okoli 30 odstotkov. Za vse ostalo izkušnje niso pogoj. Zaposlujemo ljudi, ki imajo končano izobrazbo, kalijo pa se v našem programu usposabljanja, kjer spoznajo sistem, delo po enotah … Veliko damo na to, da svoje sodelavce razvijamo od začetka.
Kaj poleg izobrazbe še šteje v izbornem postopku?
V podjetju imamo neke vrednote, ki niso le zapisane na papirju, ampak jih v družbi dejansko živimo. Od zaposlenih se zato pričakuje delovanje v skladu s temi vrednotami. Za kandidate je tako dobro, če se z njimi seznanijo že pred razgovorom in se nam nato na ta način, skozi primere, kako oni živijo te vrednote, tudi predstavijo. So na primer učinkoviti, ker so hitro doštudirali, uvedli so izboljšave na določenem področju, v življenju jim veliko pomeni zaupanje …
Pa se, kljub širokemu naboru kandidatov, kdaj znajdete v situaciji, ko med njimi ni kandidata po vaših željah?
Idealnih delavcev ni. Vlagamo pa zelo veliko v to, da pridemo do najboljših. Kar pomeni, da družba veliko energije posveti temu, da v podjetje pripelje najboljše možne kandidate.
Ste eno redkih slovenskih podjetij, ki v teh časih še zaposluje. Kako velik je naval kandidatov?
Na mesec dobimo več kot 1000 prošenj. Letos smo jih dobili že preko 13.000. Za vsako razpisano delovno mesto imamo povprečno 100 prijav. Za referentsko delo, za katero smo delavca iskali pred kratkim, je prišlo več kot 800 prošenj. Ogromno je prvih iskalcev zaposlitve in tistih, ki imajo delo, a želijo novo priložnost.
Kako se med 800 prošnjami za eno delovno mesto sploh znajdete?
Predvsem je treba vedeti, kaj želite. Katere kvalifikacije, katere izkušnje, katere dodatne sposobnosti … Potem naredimo izbor kakšnih 150 prošenj za natančnejše preverjanje, kakšnih 80 kandidatov povabimo na razgovor.
Dejstvo je tudi, da vsaj polovica prošenj ne izpolnjuje že osnovnih pogojev. Ampak s tem ni nič narobe. Mi vse prošnje pregledamo. Zgodi se, da prijavljeni izpolnjujejo pogoje za kakšno drugo mesto.
Iskalci dela se pogosto pritožujejo, da jim podjetja, ki jim pošiljajo prošnje, ne odgovarjajo …
Pri nas odgovorimo vsem. Če pošljejo pisno prošnjo, je tudi odgovor pisni, če elektronsko pa elektronski. Pogosto jim povemo, da za zdaj zanje nimamo prostega mesta, a da njihova prošnja ostaja v evidenci.
Prošenj je torej ogromno. Koliko kandidatov pa bo dejansko dobilo delo?
Letos smo zaposlili okoli 130 ali 140 ljudi. Skupaj jih na leto od 200 do 250, na ravni skupine med 500 in 600. Na tem področju smo precej dinamično podjetje.
KOMENTARJI (306)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.