To bo letos že sedmo srečanje predsednikov Slovenije in Hrvaške, potem ko se je predsednik Milan Kučan 18. februarja v Zagrebu udeležil slovesne zaprisege Stipeta Mesića kot novega hrvaškega predsednika po izvolitvi na januarskih volitvah. Predsednika sta se znova srečala 20. marca v Ljubljani, ko je Mesić za svoj prvi obisk v tujini izbral prav Slovenijo. Junija sta se predsednika srečala v Zagrebu ob odprtju razstave Plečnikovih del, neuradno pa tudi ob robu vojaško-civilnega letalskega mitinga v Cerkljah ob Krki.
Razmeram v JV Evropi sta se predsednika še posebej posvetila prav na zadnjih dveh srečanjih: julija v Dubrovniku, ko se je na vabilo hrvaškega kolega predsednik Kučan udeležil odprtja 51. dubrovniškega poletnega festivala, in septembra na srečanju predsednikov štirih držav nekdanje Jugoslavije ob robu vrha tisočletja Združenih narodov v New Yorku, ko so predsedniki štirih držav, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije - ob Kučanu in Mesiću še takratni predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegović in predsednik Makedonije Boris Trajkovski, sprejeli skupno izjavo o stališčih do nasledstva nekdanje Jugoslavije. Tokratno srečanje bo njuno prvo po spremembah režima v ZRJ.
Predsednik Kučan se kljub vabilu petkovega vrha v Zagrebu sicer ne bo udeležil zaradi drugih, že prej dogovorjenih obveznosti. Predstavnik Slovenije na vrhu bo zunanji minister Lojze Peterle. Hrvaški predsednik Mesić pa bo ob francoskem predsedniku Jacquesu Chiracu, predsedujočem EU, sopredsedoval vrhu.
Kot je sporočil vodja organizacijskega odbora za zagrebški vrh Neven Madey, so vse države članice EU že potrdile prihod na vrh. Sodelovanje Črne gore in ZRJ je še vedno pod vprašajem, poteka pa intenzivni diplomatski dialog o prihodu črnogorskega predsednika Mila 195144ukanovića in predsednika ZRJ Vojislava Koštunice.
V sklepni deklaraciji vrha bo po besedah namestnika hrvaškega zunanjega ministra Vladimirja Drobnjaka omenjeno tudi vprašanje nasledstva nekdanje Jugoslavije, pri vključitvi katerega je vztrajala Slovenija. V predstavitvi osnutka sklepne deklaracije vrha je Drobnjak še dejal, da v njem vprašanje nasledstva morda ne bo vključeno na "tako globok pravno-političen način, kot bi to želele nekatere države". Pojasnil je, da bodo v sklepni deklaraciji izrazili zadovoljstvo, ker se je vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ začelo reševati, ki je na pravni ravni rešeno s sprejemom ZRJ v ZN.
