Juncker presenetil in kar sam odstopil s položaja

Dosedanji predsednik luksemburške vlade Jean-Claude Juncker je bil evropski premier z najdaljšim stažem, a v zadnjem obdobju se je njegov stolček občutno zamajal, danes pa tudi dokončno padel. Juncker je sporočil, da odstopa, predlagal pa je tudi predčasne volitve.

Do njegovega odstopa je pripeljala obveščevalna afera. V Luksemburgu so se očitno dogajale stvari, ki spominjajo na filme o Jamesu Bondu. Tajna obveščevalna služba Srel, nadzor nad katero je v rokah premierja, je bila v letih 2003–2009 vpletena v vrsto spornih aktivnosti, od nezakonitega prisluškovanja telefonskim pogovorom do korupcije in celo sumljive preprodaje avtomobilov.

Eden od luksemburških tednikov je lani objavil prepis na skrivaj posnetega pogovora med Junckerjem in tedanjim šefom Srela Marcom Milleom leta 2007. Mille naj bi pogovor snemal s posebno vohunsko uro. V njem Mille premierju med drugim pove, da so uslužbenci Srela tajno snemali pogovor luksemburškega velikega vojvode ter da je ta v stalnem stiku z britansko tujo obveščevalno službo MI6. Juncker naj bi konec leta 2008 izvedel, da je Mille snemal pogovor, a je ta z vrha Srela "odletel" šele leta 2010.

Parlamentarna preiskava, ki je sledila, je nato razkrila še veliko več "umazanije", na primer obstoj 13.000 tajnih kartotek o posameznikih in podjetjih, nezakonita prisluškovanja glavnim gospodarstvenikom, protiteroristično operacijo, ki je bila v resnici le krinka za pomoč ruskemu oligarhu, da španskemu vohunu izplača deset milijonov dolarjev, ter celo sumljivo zasebno preprodajanje luksuznih avtomobilov.

"Preiskovalna komisija ugotavlja, da premier kot vodja obveščevalne službe ne le ni imel nadzora nad svojo službo, ampak vse prepogosto tudi ni seznanjal parlamentarnega odbora za nadzor ali sodstva o njenih nepravilnostih, zmotah in nezakonitih dejanjih," med drugim piše v poročilu.

Poslanci vložili kar dve nezaupnici

To poročilo so danes obravnavali poslanci, Juncker pa se je moral spopasti z dvema nezaupnicama. Prvo so vložili socialdemokrati, koalicijski partnerji v Junckerjevi vladni koaliciji, v njej pa ob tem, da premier prevzame odgovornost, zahtevali tudi razpustitev parlamenta in razpis novih volitev.

Drugo so vložili zeleni, ki jih podpirajo druge opozicijske stranke, v njej pa zahtevali, da parlament Junckerju odreče podporo. Hkrati so premierja tudi pozvali, naj prevzame odgovornost za afero.

"Ne pravim, da nisem storil nobene napake," je na obtožbe danes v parlamentu odgovoril Juncker in priznal, da je obveščevalna služba po letu 2000 izvedla pet ločenih nezakonitih prisluškovalnih akcij. Da naj to zadevo temeljito preuči, je premier naročil šefu Srela. A kot je obenem danes zatrdil Juncker, ni zavestno pomagal prikrivati nobenih nezakonitih dejavnosti.

Ministrom je posredoval vse relevantne informacije, ki jih je imel, enako je bil obveščen pristojen parlamentarni odbor za nadzor. On ni vedel za vse sporne operacije Srela in tudi ni mogel osebno preverjati vseh informacij, saj za to preprosto ni imel časa, je še vztrajal Juncker. Parlamentarni odbor je napadel nazaj, češ da bi ta lahko izvajal veliko boljši nadzor, kot ga je.

"Obveščevalna služba ni bila moja glavna politična prioriteta. In naši deželi želim, da ne bi nikoli imela premierja, za katerega bo obveščevalna služba najpomembnejša," je nadaljeval. Od leta 2004 je, kot je poudaril, skušal temeljito reformirati Srel.

Kljub pestremu dogajanju v parlamentu pa je prevladovalo mnenje, da Juncker ne bo sam odstopil. A očitno je bilo prevladujoče mnenje napačno.