Javnofinančni primanjkljaj manjši kot lani

Razmere v javnih financah so podobne, kot so bile v kriznem letu 2009, torej slabe, a ne tako kot lani. Javnofinančni primanjkljaj je po treh četrtletjih letos ocenjen na 1,2 milijarde evrov oz. 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je bistveno manj kot lani, ko je do konca septembra dosegel 1,976 milijarde evrov oz. 7,3 odstotka BDP. Strokovnjak za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Andrej Flajs pravi, da je primanjkljaj izrazito manjši zaradi izrazitega krčenja javnih izdatkov.

Flajs je opozoril, da je zdaj nemogoče napovedati, ali smo že na dnu krize ter kdaj se bo začelo okrevanje, so pa zaradi poglabljanja gospodarske krize pogoji v javnih financah letos izrazito slabši kot lani, na prihodkovni strani pa se že peto četrtletje zapored nadaljuje trend upadanja nominalne rasti skupnih prihodkov.

Še naprej se krčijo prihodki od davkov in prispevkov

Flajs je še opozoril, da se nadaljuje krčenje prihodkov od davkov in prispevkov, ki predstavljajo več kot 85 odstotkov vseh prihodkov države. "Prihodki od davkov in prispevkov so bistveno bolj občutljivi na zaostrene ekonomske razmere, krčenje prihodkov iz tega prispevka pa se poglablja," je poudaril. Ob tem je še izpostavil, da so se kljub krizi v preteklih letih opazno povečale investicije na lokalni ravni. "Lokalna raven se je obnašala, kot da krize ni," je dejal.

Po tekočih podatkih je javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju ocenjen na 459 milijonov evrov oz. 5,4 odstotka BDP (lani 795 milijonov evrov oz. 9,4 odstotka BDP), v drugem trimesečju je ocenjen na 323 milijonov evrov oz. 3,6 odstotka BDP (lani 725 milijonov evrov oz. 7,7 odstotka BDP), v tretjem četrtletju pa na 418 milijonov evrov oz. 4,6 odstotka BDP (lani 456 milijonov evrov oz. 4,9 odstotka BDP).

Pri tem na statističnem uradu pojasnjujejo, da so enkratne transakcije v obliki dokapitalizacij, prevzemov terjatev in zapadlih poroštev v treh četrtletjih lani znašale skupaj 438 milijonov evrov, v enakem obdobju letos pa le 84 milijonov evrov. Od tega je dokapitalizacija NLB s strani Slovenske odškodninske družbe (Sod) in Kapitalske družbe (Kad) v višini 61 milijonov evrov knjižena v tretjem četrtletju. Decembra sta Kad in Sod vplačala še 1,9 milijona evrov.

Hibridno posojilo države NLB v višini 320 milijonov evrov se tako trenutno še ne šteje v javnofinančni primanjkljaj. Prav tako v primanjkljaj še ni bilo všteto zadolževanje z izdajo dolarskih obveznic.