Premier Janez Janša pravi, da vlada še ni sprejela nobene odločitve glede zvišanja davka na dodano vrednost na tiskane medije. "Sem pa vesel, da se ugotavlja, da dvig DDV ni samo dobra stvar. Doslej je veljalo, da je to neka čudežna rešitev za vse naše probleme," je dejal Janša in se pošalil, da slovenskih časopisov ne bere veliko.
Vlada naj bi namreč v okviru priprave proračuna za prihodnji dve leti načrtovala tudi zvišanje davka na dodano vrednost (DDV) za nekatere izdelke in storitve. Na finančnem ministrstvu tega sicer niso potrdili, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa je sporočil, da ni dobil prošnje za izdelavo takšnih izračunov.
Se je pa na ta poročanja odzvalo Društvo novinarjev Slovenije. V DNS menijo, da bi bil dvig DDV za časopise in revije nov hud, morda tudi zadnji udarec panogi, ki se v zadnjih letih ob splošni krizi spopada še s sesutjem oglasnega trga, spreminjanjem bralnih navad in drugimi strukturnimi izzivi.
Slovensko združenje medijev je na vlado naslovilo pismo, v katerem izraža ostro nasprotovanje in ogorčenje nad dvigom stopnje DDV. Pravijo, da bi ta poteza večino slovenskih tiskanih medijev pahnila pod rob preživetja in dodobra zdesetkala slovensko medijsko krajino.
"Nikjer, prav nikjer se vlade kljub recesiji niso odločile za povišanje stopnje DDV – nasprotno, povsod sprejemajo ukrepe, ki medijem olajšajo prehod skozi krizo," navajajo v združenju, kjer od vlade pričakujejo, da takšnega ukrepa ne bo sprejela in da je pripravljena na pogovor.
Odpirala se bodo nova predstavništva
Med obiskom New Yorka, kjer vodi slovensko delegacijo na splošni razpravi Generalne skupščine Združenih narodov, je tudi dejal, da bo Slovenija odprla nekaj diplomatskih predstavništev na trgih, kjer so nove gospodarske priložnosti. "Upoštevati je treba, da imamo skupno zunanjo službo EU, ki jo plačuje tudi Slovenija, in marsikaj bo možno opraviti tudi preko nje. Nismo edina država, ki krči diplomatsko mrežo. To dela še veliko evropskih držav in vsi računamo, da je to le začasno," je dejal.
Glede konzulata v New Yorku, ki bi ga morali zapreti z 31. oktobrom, pa je odgovoril le, da bi bilo v New Yorku pametno imeti konzulat. "New York je zanesljivo takšna točka, kjer je pametno imeti konzulat. Marsikaj je pametno, vendar je to treba potem tudi financirati," je dejal. Na konec maja sprejeto odločitev vlade so se newyorški Slovenci odzvali s pisnim pozivom, naj konzulat ostane odprt. "Če je kdo nejevoljen, sem to jaz, in ne le zaradi tega konzulata, ampak tudi drugih, ki smo jih zaprli, in tistih, ki jih še bomo," je dejal Janša.
Premier je dejal, da trenutno srečanje s predstavniki ameriških Slovencev v New Yorku ni predvideno, čeprav program še ni povsem zapolnjen.
Genocid bo glavna tema govora slovenskega premierja
Janša je v New York prišel tudi kot predsednik pobude za konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. V prihodnjih dneh bo poskušal za konvencijo dobiti čim večjo podporo držav članic ZN. Z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Munom se je o pobudi pogovarjal med njegovim nedavnim obiskom v Sloveniji. Ta tema bo prevladujoča v njegovem četrtkovem govoru pred generalno skupščino, o njej pa bo seznanjal tudi sogovornike na bilateralnih srečanjih, sprejemih in srečanjih ob robu zasedanja skupščine.
Pobudo pod njegovim vodstvom se želi zdaj, po več letih razprave znotraj civilne družbe in pravnih strokovnjakov, formalizirati s predlogom za ustanovitev skupine držav, ki bi pripravile izhodišča za resolucijo ZN, s katero bi postavili podlago za poseben protokol h konvenciji. S tem protokolom se želi izboljšati učinkovitost ZN in drugih organizacij pri preprečevanju grozodejstev.
"Nameni so trije. Najprej želimo razširiti definicijo genocida, da zajame vsa množična grozodejstva. Želimo okrepiti preventivne mehanizme znotraj ZN in regionalnih organizacij. Prav tako pa želimo omejiti vpliv držav, ki so predmet postopka. To je najtežji del projekta," je dejal Janša, čeprav je zagotovil, da se pobuda ne ukvarja s preteklostjo in ne bo zavrnjena nobena država, ki je obremenjena z grozodejstvi prejšnjih vlad.
S pobudo pa lahko pridobi tudi Slovenija, pravi premier. Pobuda namreč sovpada s prizadevanji Slovenije, da si zagotovi podporo pri kandidaturi za Svet ZN za človekove pravice za obdobje 2016–2018. "S takšno pobudo je kandidaturo lažje braniti, sicer se lahko ponovi blamaža s kandidaturo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN," je povedal Janša.
KOMENTARJI (246)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.