Premier Janez Janša se je vrnil iz Azerbajdžana, v Sloveniji pa so ga pričakale politične razmere, ki se med njegovo odsotnostjo niso kaj preveč spremenile. Odnosi med koalicijskimi partnericami so še vedno napeti, bliža pa se tudi 22. januar – rok, ki ga je Janši postavila Državljanska lista, ki ga poziva, naj do tega datuma ali odstopi ali pošlje v državni zbor glasovanje o zaupnici.
Čeprav se člani koalicije med sabo ne gledajo najbolj prijazno, se je vladna ekipa v polni sestavi srečala na redni seji. Ministri so bili ob prihodu na sejo redkobesedni, na novinarska vprašanja je želel odgovarjati le minister za delo Andrej Vizjak. Ta je komentiral reformo trga dela in dejal, da gre za ključen projekt koalicije. Povedal je, da tudi drugi v delu njegove ministrske ekipe vidijo nekaj, s čimer se radi tudi sami pohvalijo. "Bil bi le vesel, da pri teh pogajanjih ne delajo škode. Z nekaterimi izjavami jo delajo," je dodal Vizjak.
Tudi po končani seji večina ministrov ni želela dajati izjav. Je pa ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak pojasnila, da je seja vlade potekala povsem normalno, kot da bodo v vladi še tri leta. Daljša točka, ki je bila zaupne narave, je bila povezana z arbitražnim sporazumom. Novakova je v izjavi novinarjem zagotovila, da se o razmerah v koaliciji niso pogovarjali.
Tudi minister za pravosodje Senko Pličanič, ki sicer prihaja iz vrst DL, je ocenil, da to ni njegova zadnja seja vlade.
Med ministri ni bilo slišati nobenega komentarja na pismo stranke SDS, ki ga je ta poslala v tujino. V pismu je stranka komisiji za preprečevanje korupcije očitala politično delovanje ter zapisala, da je Goran Klemenčič vpleten v korupcijski škandal, Rok Praprotnik pa je ekstremni levičar.
Med politiki postalo priljubljeno pisanje pisem, Van Rumpuy slovenske politike ne želi komentirati
Očitno je pisanje pisem te dni pravi trend. Potem ko je evropski poslanec Ivo Vajgl poslal pismo predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu in ga v njem vprašal, ali je bil obveščen o zadnjih političnih dogodkih v zvezi s poročilom KPK, so svoje pismo Van Rompuyu poslali še slovenski evropski poslanci, ki prihajajo iz vrst SDS in NSi. Romana Jordan, Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič in Lojze Peterle so zapisali, da bi glede na Vajglovo pismo sami radi dodali nekaj informacij, za katere mislijo, da bodo pripomogle k lažjemu razumevanju dogajanja v Sloveniji.
Poudarili so, da je na vsa politična dejanja, obtožbe in napade na politike, predvsem na trenutnega slovenskega premierja, treba gledati v kontekstu trenutne politične krize in reform v Sloveniji. "Premier je znan po svojih naporih ob osamosvojitvi in dolgem boju proti nekdanjemu totalitarnemu režimu v Sloveniji," so zapisali poslanci. Podobno kot tudi že sama stranka SDS so tudi omenjeni evropski poslanci zapisali, da dveh članov protikorupcijske komisije ne moremo dojemati kot neodvisnih. Za enega pravijo, da je član prejšnje vlade, za drugega pa, da je novinar, ki je dobro znan po svoji desetletje dolgi antijanševski kampanji.
Poslanci so zapisali, da so pravni strokovnjaki opozorili, da poročilo ni v skladu s slovensko ustavo. Za prejšnjo vlado so poslanci zapisali, da se je izogibala potrebnim reformam in Slovenijo pripeljala v še slabšo gospodarsko in finančno krizo. Po drugi strani je zdajšnja vlada sprejela nepriljubljene ukrepe, ki so že kazali pozitivne učinke, nato pa se je začela politična kriza, razlagajo Van Rompuyu poslanci.
Trenutni politični napadi so po mnenju poslancev tudi posledica tega, da je slovenska vlada na pravi poti s svojimi bančnimi reformami, ki vključujejo tudi načelo transparentnosti, s katerim pa določeni akterji ne bodo zadovoljni.
Van Rompuyev tiskovni predstavnik Preben Aamann je v Bruslju potrdil, da so pismo štirih evropskih poslancev prejeli, komentirati pa ga ni želel. Povedal je tudi, da bodo na to pismo kot na vsa druga pisma, ki jih prejmejo, odgovorili. Ob tem je še spomnil na predhodno izjavo Van Rompuya, da ne želi komentirati slovenske politike ali se vanjo vpletati.
Zadnji v vrsti so pismo tujim politikom in gospodarstvenikom poslali tudi člani Zbora za republiko.
Matoz poročilo KPK komentiral, Zidar Klemenčičeva pa ne
Medtem je Janšev odvetnik Franci Matoz za Planet Siol.net dejal, da je v poročilu KPK cel kup pavšalnih navedb, ni pa dejstev in dokazov o nepravilnostih, ki se predsedniku vlade očitajo. Tudi Matoz pravi, da je komisija kršila ustavo in da je bil postopek zoper Janšo nepravilen, ugotovitve pa napačne.
Poročila ni želela komentirati odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki je Janšo zastopala v tožbi zaradi oddaje Resnica o Patrii. Zidar Klemenčičeva je sicer žena predsednika KPK Gorana Klemenčiča, za Finance pa je dejala: "Nekorektno bi bilo, da bi komentirala, ali poročilo vpliva na poslovni odnos z mojo stranko – premierjem." Ob tem je še dodala, da sta z možem ves čas razmerja avtonomni osebnosti. "Na delovanje ali poslovanje drug drugega ne vplivava," je povedala.
Vložili kazensko ovadbo zoper Janšo, ne pa tudi zoper Jankovića
Predstavniki Skupine 29. oktober pa so danes na vrhovno državno tožilstvo zoper Janšo vložili kazensko ovadbo, in to ravno zaradi ugotovitev KPK, da je razpolagal oz. še razpolaga z najmanj 200.000 evrov sredstev, katerih izvor ni znan. Boris Grivić iz Skupine 29. oktober je ob vložitvi ovadbe dejal, da Janša od teh sredstev gotovo ni plačal davka. Prav tako je na podlagi javno objavljenih podatkov po mnenju skupine mogoče utemeljeno sumiti, da Janševo premoženje izvira iz kaznivih dejanj jemanja podkupnine, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje ter zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in posledično oškodovanja javnih sredstev.
Tožilstvu predlagajo, da zanj zahteva pripor. Za premierja po Grivićevih besedah obstaja več pripornih razlogov, med drugim možnost skrivanja dokazov in nadaljevanja kaznivega dejanja.
Ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je po ugotovitvah protikorupcijske komisije prav tako kot Janša kršil protikorupcijsko zakonodajo, v skupini niso ovadili. "Jankoviću se premoženje ni povečalo, zato ga nismo ovadili," je dejal Grivić.
KOMENTARJI (2299)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.