Janša za sodne vročitelje očitno neulovljiv

Na okrožnem sodišču, kjer bil moral včeraj zjutraj sedeti obtoženi Janez Janša, je bila že drugič prazna klop. Sodišče mu namreč tudi z dvema vročevalcema ni uspelo uročiti vabila. A na današnji Janševi tiskovni konferenci, sicer javnem dogodku, vročiteljev ni bilo. Na okrožnem sodišču so pojasnili, da je bil Janša na predobravnavni narok 9. decembra 2013 vabljen na naslov v Velenju, vabilo pa je bilo poslano 21. novembra 2013, vendar se je dne 13. decembra 2013 vrnilo z oznako "ni dvignil". Vabilo obtožencu na narok dne 9. decembra 2013 torej ni bilo vročeno.

Ker običajno vročanje sodne pošiljke po pošti ni bilo uspešno, je bil obtoženec na narok 9. janurja 2014 vabljen na naslov v Velenju po pooblaščenem vročevalcu, in sicer 17. decembra 2013. Pooblaščeni vročevalec je sodno pisanje vrnil nevročeno dne 23. decembra 2013, in sicer s skopo obrazložitvijo, da sodno pisanje vrača iz več objektivnih razlogov. O ravnanju vročevalca je predsednica senata obvestila pravosodno ministrstvo in zoper njega predlagala ukrepanje. Vročitev je nato zaupala drugemu pooblaščenemu vročevalcu. Slednji je obtožencu štirikrat poskusil vročiti vabilo na naslovu v Velenju. Ker ni bil uspešen, je sodno pisanje 8. januarja 2014 vrnil. Vabilo obtožencu tedaj niti za 9. januar 2014 ni bilo vročeno.

Za predobravnavni narok 3. marec 2014 vabilo obtožencu še ni vročeno. Na okrožnem sodišču še pojasnjujejo, da bodo sedaj vabilo Janši vročili prek njegovega zagovornika Francija Matoza, ki je ponudil to možnost zaradi Janševe pogoste odsotnosti.

Janša: Razlog za splošno krizo je posebna diktatura

Je pa Janša danes sklical tiskovno konferenco, na kateri je izpostavil, da se država sooča s posebno obliko diktature oziroma monopola, ki se je ohranil skozi leta neuspele tranzicije in je glavni razlog za vsesplošno krizo v Sloveniji. 

Ob 25. obletnici nastanka Slovenske demokratične zveze (SDZ) je izpostavil tudi, da je razprava o suverenosti in samostojnosti še vedno aktualna. Še posebej to velja zato, ker se danes slovenska osamosvojitev razglaša "kot nekaj, kar je bilo malodane napačno ali pa se to skuša celo kriminalizirati," je prepričan.

Ena politična opcija po besedah Janše obvladuje tudi družbene podsisteme, ki bi morali biti neodvisni od aktualne politične opcije. Posebej je izpostavil, da na čas pred 25 leti spominja tudi izbor tem poročanja v medijih. V sosednjih državah namreč mediji obširno poročajo o primeru Zemljarič, "o tem, kako je slovenski šef Udbe s svojim podpisom dal ukaz za uboj človeka". Tega pa v slovenskih medijih z nekaterimi izjemami ni bilo mogoče zaslediti, je dejal.

Janša ocenjuje, da na tem področju v Sloveniji ne dosegamni niti standardov, ki so veljali pred 25 leti. "Kaj je bolj pomembno od življenja človeka? Verjetno ni stvari, ki bi bila nad tem. Vedno pa to, da med nami še vedno živijo morilci, ki imajo velik vpliv, pa so kljub konkretnim dokazom nekaznovani in se jih ne preganja, za večino slovenskih medijev ni novica," je dejal predsednik SDS.

Komentiral je tudi svojo obsodbo v zadevi Patria. Poudaril je, da si pred 25 leti niso predstavljali, "da bo možno nekoga obsoditi, ker naj bi neznanega dne na neznanem kraju na neznan komunikacijski način prejel neznano obljubo nagrade, hkrati pa ta ista sodišča in tožilstvo ne bodo preganjala nekoga, ki je podpisal ukaz za uboj človeka".

Razlog za to pa Janša vidi v tem, da so "na vrhu podsistemov v pravosodju ljudje, ki so v prejšnjem režimu grobo kršili človekove pravice". "Kako je možno zaupati takšni instituciji," se sprašuje predsednik SDS.

Z Ruplom kritična do vladne podpore Türku pri kandidaturi za vodjo ZN

Ob tej priložnosti se je Janša dotaknil tudi podpore kandidaturi nekdanjega predsednika republike Danila Türka za generalnega sekretarja ZN. Dejal je, da je vlada podprla kandidaturo "človeka, ki je genocid razglasil za drugorazredno temo". Do podpore Türku je bil kritičen tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel.

Po sprehodu skozi zgodovinske dogodke, povezane z nastankom SDZ, je Rupel potegnil vzporednico z današnjim časom. Slovenija je po njegovih besedah zašla v slepo ulico zaradi nasprotnikov demokracije in samostojnosti, zaradi "omrežij, ki so po zaslugi velikodušnosti demokratičnih sil preživela osamosvojitev".

Tako tudi aktualna vladna politika po njegovih besedah skuša "ponarejati zmage in poraze". To Slovenijo po krivici potiska v tabor poražencev, ob tem pa se godi "restavracija stare miselnosti in starega načina vladanja, z eno besedo diktature".

Diktatura pa je vedno del problema in ne del rešitve, zato je po njegovih besedah potrebna povezava strank, gibanj in organizacij civilne družbe, ki nasprotujejo diktaturi in gospodarskemu polomu.

Slovenska demokratična zveza sicer velja za eno od dveh pravnih in političnih predhodnic današnje SDS. Ustanovljena je bila 11. januarja 1989 na opozicijskem zborovanju v ljubljanskem Cankarjevem domu in je poleg Socialdemokratske zveze Slovenije predstavljala eno glavnih sil Demosa.