Revizija: Jakič neupravičeno do dodatkov in višje plače

O nepravilnostih, ki jih je odkrila notranja revizija poslovanja zavoda Šport Ljubljana iz leta 2009, so se danes razpisali v časniku Delo. Roman Jakič je mandat direktorja zavoda predčasno zaključil lansko leto, saj se je vrnil v poslanske klopi. Prav zadnje leto njegovega vodenja naj bi stroški reprezentance neverjetno narasli. Leta 2008 so znašali 22.120 evrov, leta 2009 19.115 evrov, leta 2010 26.262 evrov in leta 2011 kar 54.272 evrov. Za Delo je Jakič pojasnil, da so stroški nastajali na vseh njihovih objektih, poleg uprave pa so jih ustvarjali tudi vodje organizacijskih enot. Sredstva so bila porabljena za različne pogostitve poslovnih partnerjev, ki v objektih zavoda prirejajo komercialne prireditve, del sredstev pa je bil namenjen zabavam od odprtju novih ali pa prenovljenih športnih objektov, še pojasnjuje Jakič.

Revizijsko poročilo zajeten del namenja tudi Jakičevi plači. Jakič je bil namreč ves čas med najbolje plačanimi direktorji javnih zavodov, prav tako je bil najbolje plačani direktor omenjenega zavoda. Kot poroča Delo, je Jakič tik pred koncem svojega mandata zaslužil 4832 evrov bruto. Jakič pojasnjuje, da je to posledica uspešnega poslovanja zavoda pod njegovim vodstvom. Kot je pojasnil za Delo, je Šport Ljubljana v času njegovega vodenja zavoda ustvarjal približno 70 odstotkov prihodkov iz tržne dejavnosti, okoli tretjino dohodkov pa je zagotavljala Mestna občina Ljubljana. "Svet javnega zavoda je v skladu z veljavno zakonodajo, statutom in pravili določil mesečno uspešnost iz naslova tržne dejavnosti. V petih letih mojega vodenja zavod nikoli ni ustvaril primanjkljaja – nasprotno, ustvarjali smo pozitivni rezultat in zaslužena sredstva vračali nazaj v vzdrževanje objektov, ki smo jih gradili," je v odgovoru za Delo razlike v plačah komentiral Jakič.

Sporen naj bi bil tudi dodatek za mentorstvo, ki naj bi ga prvo leto vodenja prejemal Jakič, pa čeprav nikomur ni bil mentor. Sporni naj bi bili tudi dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času, kar pa je bilo v nasprotju s predpisi, je ugotovila notranja revizijska služba, ki je odredila, da se ti dodatki izločijo iz stroškov. Jakič neupravičenih dodatkov ni vrnil, sam pa trdi, da ga k temu nihče ni pozval.

V svoj zagovor Jakič, ki se ne počuti krivega, pravi, da je sam v zavod pripeljal revizijsko službo "z željo, da nas opozori na morebitne nepravilnosti", prav tako dodaja, da se druga štiri leta njegovega mandata dodatka za mentorstvo in delo v manj ugodnem času nista izplačevala.

Leta 2009 je bil Jakič zelo zaposlen, kar je razvidno tudi iz izplačil dodatkov za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela. Kot poroča Delo, je bil znesek Jakičeve preveč izplačane plače v letu 2009 več kot 6000 evrov bruto.

Neskladja so ugotovili tudi pri izplačilu nagrad. Tako je predsednik sveta zavoda, istega sveta, ki se je strinjal z izplačilom mesečne uspešnosti in sejnine za direktorja, z Jakičem sklenil pogodbo o zaposlitvi, ki mu omogoča, da mesečno prejema nagrado za posebne obremenitve vodenja zavoda v višini 35 odstotkov neto njegove osnovne bruto plače. A revizijsko poročilo ugotavlja, da zavod za to ni imel soglasja ustanovitelja, torej mestnega sveta MOL, samo izplačilo pa je bilo tudi v nasprotju z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju.