Iztekel se je rok za pripravo odškodninske sheme za izbrisane

Kot je znano, je pred letom dni Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v zadevi Kurić in drugi odločilo, da Slovenija še vedno ni zadovoljivo rešila vprašanja izbrisanih, zato je šestim pritožnikom določilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo. Hkrati je sodišče določilo, da mora Slovenija v enem letu pripraviti celovito odškodninsko shemo za vse izbrisane.

Ker je v začetku letošnjega leta postalo jasno, da Sloveniji omenjene sheme ne bo uspelo sprejeti pravočasno, je vlada evropsko sodišče zaprosila za podaljšanje roka, vendar ji sodišče ni ugodilo.

Virant predlog koaliciji

Osnutek zakona o povračilu škode izbrisanim, ki predvideva omenjeno shemo, je trenutno v koalicijskem usklajevanju. Sprva so na ministrstvu predvidevali, da bo vlada zakon obravnavala jeseni, zdaj pa so na ministrstvu pojasnili, da bo zakon v obravnavi na vladi predvidoma že sredi julija. Kot je v ponedeljek dejal minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant, naj bi bil osnutek zakona čez približno dva tedna tudi objavljen na portalu e-demokracija. Virant pa je danes zakonski predlog predstavil vodjem koalicijskih poslanskih skupin. Ti so glede predloga po njegovih besedah "načeloma usklajeni", vsebine pa javnosti še ni želel razkriti.

Na osnutek zakona so na srečanju z ministrom Virantom 27. maja pripombe podali tudi predstavniki izbrisanih. Na ministrstvu so jih, kot navajajo, temeljito preučili in nekatere izmed njih tudi upoštevali pri osnutku zakona. Se bo pa Virant, kot je povedal, glede zakona z izbrisanimi najverjetneje sestal še enkrat.

Besedilo osnutka zakona predvideva rešitev vprašanja odškodnin s pavšalom v preprostem upravnem postopku. Pogoj za upravičenca bo, da si je uredil status oz. vložil napor v urejanje statusa. Število upravičencev v zadnjem znanem osnutku ni bilo navedeno, a naj bi jih bilo okoli 8000.

Po shemi, ki so jo predstavili izbrisanim, je bila država pripravljena posamezniku izplačati po 30 evrov za vsak mesec izbrisa. Največja odškodnina bi tako znašala dobrih 7500 evrov, če si je na primer posameznik status uredil šele letos. Ob tem bi bila odškodnina lahko višja, če bi imel izbrisani stroške z zdravljenji ali šolnino, a bi te stroške moral dokazati.

V osnutek naj bi na novo vpisali tudi možnost individualne tožbe, če se posameznik z odškodnino ne bi strinjal.

Nevladne organizacije nezadovoljne

Amnesty International Slovenije, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Mirovni inštitut ter Zveza izbrisanih Slovenije so ogorčeni nad tem, da se po dolgih enaindvajsetih letih nereševanja ter odrivanja izbrisa na družbeni in politični rob tudi po opozorilu evropskega sodišča sistematične kršitve človekovih pravic ne obravnavajo resno.

Ob tem navedene organizacije opozarjajo, da so si številni izbrisani po odstranitvi iz države življenje že uredili v tujini in o vrnitvi niti ne razmišljajo, so pa vsekakor upravičeni do ukrepov odprave posledic, vključujoč odškodnino.

Nesprejemljiva pa je za organizacije tudi "izjemno nizka in za izbrisane žaljiva višina odškodnine v višini 30 evrov za mesec izbrisa oziroma evro na dan". Ta mesečni znesek ustreza le tridesetim odstotkom zadoščenja, ki ga je izbrisanim za enako časovno obdobje življenja brez pravnega statusa priznalo evropsko sodišče, in je zato nesprejemljiv, menijo.