"Imeli smo več sestankov in vsakič smo se soglasno izrekli proti ponovni osamitvi in koraku nazaj. Zaradi tega odločitev srbske vlade o izročitvi Miloševića ni presenetila nikogar v DOS," pojasnjuje odločitev o izročitvi Miloševića srbski premier. S tem je zavrnil trditve stranke DSS in predsednika Koštunice, da ju srbska vlada z odločitvijo o Miloševićevi izročitvi haaškemu sodišču ni vnaprej obvestila.
Tudi iz vsebine telefonskega pogovora, ki naj bi potekal med 195144inđićem in Koštunico in ki ga je objavil časopis Nedeljni telegraf v svoji posebni izdaji, je razvidno, da je Koštunica pristal na Miloševićevo izročitev Haagu. Avtentičnost pogovora so potrdili tudi zanesljivi viri beograjskega radia B 92. Naša poročevalka Breda Ozim poroča, da Miloševićeva izročitev močno pretresa odnose v srbski vladajoči koaliciji. Koštunica še vedno trdi, da je za izročitev zvedel s šest urno zamudo, ko je bil Milošević že na poti v Haag. "Djindjić pa odgovarja, da je Koštunico o namerah vlade obvestil že štiri dni pred tem. V Košutnićini Demokratični strani Srbije vse glasneje zahtevajo rekonstrukcijo republiške vlade. Mediji poročajo, da si stranki želi zagotoviti položaja pravosodnega in notranjega ministra, resorja, ki sta najpomembnejša pri sodelovanju s haaškim sodiščem in odkrivanjem zločinov miloševićevega režima. Kaže, da želi stranka na ta način preprečiti nove izročitve. Eden najbolj vročih kandidatov za izročitev Haagu je srbski predsednik Milan Milutinović. Miloševićevi privrženci so danes v Kragujevcu zahtevali razpis predčasnih volitev, nove proteste pa so za jutri napovedali tudi pred zveznim parlamentom v Beogradu."
Srbski predsednik Milan Milutinović pravi, da ga ni strah: "Ne počutim se krivega, ampak zdaj je, kar je." Nekdanji Miloševićev sodelavec je zanikal informacije, da se je s predstavniki haaškega tribunala že dogovoril o prostovoljni predaji.
Sodni proces proti Miloševiću v Haagu naj se ne bi začel prej kot v osmih do dvanajstih mesecih, je povedal predsednik sodišča Jorda. Sojenje pa bi se lahko trajalo celo od enega leta do 15 mesecev. Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte bo po napovedih njene tiskovne predstavnice v torek sama predstavila obtožnico proti Miloševiću, ki se bo v torek tudi prvič pojavil pred haaškim sodiščem. Glavna tožilka v tej prvi fazi načeloma ne sodeluje neposredno in obtožnice ne predstavlja osebno.
V torek ob 10. uri se bo Milošević tako pojavil pred tretjim sodnim svetom haaškega sodišča, ki mu bo po napovedih predsedoval Britanec Christian Chartier. Ta bo Miloševića za vsako obtožbo posebej vprašal, ali se bo zagovarjal kot kriv ali nedolžen. V skladu s pravilnikom haaškega sodišča ima obtoženec pravico, da svoj odgovor predstavi najpozneje v 30 dneh.
Če Milošević ne bo predstavil svojega odgovora v omenjenem roku, s čimer bo spodbijal legitimnost sodišča, bo sodišče v skladu s svojim pravilnikom smatralo, da se bo nekdanji predsednik ZRJ zagovarjal kot nedolžen. V praksi je sicer, da obtoženec že med predhodnim zaslišanjem sporoči, ali se bo zagovarjal kot kriv ali nedolžen.
Namestnik glavne tožilke haaškega sodišča Graham Blewitt je v petek povedal, da bo imel Milošević v zaporu sodišča v Scheveningenu podobno namestitev kot nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki jo haaško sodišče prav tako obtožuje vojnih zločinov. Tako naj bi bil nameščen v dveh celicah, pri čemer bo v eni prebival, v drugi pa se pripravljal na obrambo. Milošević je v petek zjutraj ob 8.15 iz zapora sodišča že telefoniral družini. Dejal je, da so ga ugrabili in da je nedolžen. Po besedah njegovega odvetnika je še zatrdil, "da ima mirno vest, saj je deloval v interesu srbskega naroda". Sicer pa je prepričan, da bo dobro prestal zaporno kazen v Scheveningenu in da bo zapor zapustil "živ in zdrav".
Po pisanju britanskih časnikov utegne Milošević zahtevati tudi pričanje nekaterih mednarodnih predstavnikov, s katerimi naj bi sodeloval v času, ko so bili zagrešeni vojni zločini, katerih je obtožen. Sunday Times med drugim izpostavlja, da bo Milošević pretežni del krivde za razpad Jugoslavije naprtil mednarodni skupnosti, ki ga je pozdravila kot tvorca miru v BiH. Če se bo odločil tako, bo omenil tiste, s katerimi je nekoč "posloval". Med njimi so tudi trije nekdanji britanski zunanji ministri Lord Carrington, ki se je v imenu EU pogajal leta 1991 in 1992 , Lord Owen, ki je pomagal pri sprejetju mirovnega načrta leta 1993 in Lord Hurd, ki je nasprotoval odpravi embarga na prodajo orožja bosanskim Muslimanom, kasneje pa je kot bankir sodeloval pri poslovnih dogovorih v Srbiji. Na britanskem zunanjem ministrstvu prav tako ne izključujejo možnosti, da bi Milošević zahteval npr. pričanje Lorda Hurda pred haaškim sodiščem. Velika Britanija naj se ne bi imela česa bati, več razlogov za živčnost pa naj bi imela Francija "zaradi prijateljevanja z Miloševićem vse do leta 1999".
