Sliši se kot zgodba, ki jo gledamo v filmu. 14-letno dekle, prikupno navijačico, je posilil starejši fant, obetavni nogometaš iz premožne družine. A tega ji ni nihče verjel, sošolci in družba so jo izločili, povzročili, da si je zadala vreznine in rane ter jo pognali v dvojni poskus samomora. A ne gre za film. Gre za zgodbo Daisy Coleman.
"Zima. Mrzla, zagrenjena, siva, grda. Skoraj tako, kot da bi poletje snelo masko in se pokazalo v svojih pravih barvah. Moje življenje vse od 8. januarja 2012 je ena dolga zima," svoj blog, v katerem razkriva svojo zgodbo, začne Daisy.

'Tema, tišina in mraz. To je vse, česar se spomnim'
"Bila sem navijačica, tekmovale smo na plesnih tekmovanjih, imela sem veliko prijateljev. Življenje je bilo lepo," pojansjuje. Nato opiše, kako je tistega usodnega večera z leto dni mlajšo prijateljico Page gledala grozljivke in pila alkohol, ki ga ne bi smela. Po telefonu si je izmenjevala sporočila z 19-letnim Matthewom Barnettom, pred katerim jo je sicer starejši brat posvaril, a ga ni upoštevala. Pravi, da vanj ni bila zaljubljena, bilo ji je zanimivo, ker je bil prijatelj njenega brata. Zaupala mu je.
Matt ju je povabil k sebi domov, zato sta se odtihotapili iz hiše. Prišel je ponju in ju odpeljal v klet, kjer so z njegovimi prijatelji sedeli na kavču in popivali dalje. "Nisem Vedela, da me bo pet kozarcev pijače tako zdelalo. Oni so vedeli. Potem se ne spominjam ničesar več. Sama tema, tišina in mraz. To je vse, kar se spomnim od te noči. Tam sem bila manj kot eno uro, potem pa so me vrgli v sneg in me pustili, da zmrznem," opisuje Daisy.
Ko se je zbudila, je bila popolnoma zmedena. Zeblo jo je, bilo ji je slabo. V laseh je imela kose snega. Ko jo je mama okopala, so opazili njene poškodbe. "Vsi smo vedeli, da nekaj ni prav, da se mi je nekaj zgodilo. Mama mi je povedala, da me je našla ležati zunaj na mrazu, kjer so me pustili. Zaradi nizkih temperatur bi lahko umrla."
V bolnišnici so jo pregledali zdravniki in potrdili, da je bila posiljena. A nočna mora se s tem ni končala, nadaljevala se je še več mesecev. Sošolci so začeli nadlegovati njenega brata, njena mama je izgubila službo. Zgorela jim je hiša.

Obstajal je videposnetek, a policisti ga 'niso našli'
"Nisem mogla v javnost, kaj šele v šolo. Sedela sem v sobi in premlevala, ali je sploh še vredno živeti. Nisem več molila, ker sem izgubila vero v Boga. Če je bil resničen, zakaj je dopustil, da se mi je to zgodilo? Vrgli so me iz skupine navijačic, ljudje so mi govorili, da sem dobila, kar sem si zaslužila in da sem prosila za to. Začela sem se rezati – po rokah, nogah, zapestjih … povsod, kjer sem našla prostor. Na Twitterju in Facebooku so me označili za lažnivko in ljudje so me pozivali, naj se ubijem. To sem dvakrat tudi poskusila."
Mattova družina je bila pomembna v Missouriju, on pa obetaven nogometaš, a Daisy kljub temu ni mogla verjeti, ko so ovrgli vse ovadbe zoper njega. "Obstajal je videoposnetek tistega večera, na katerem se je videlo, da sem neprisebna. Policisti so mi rekli, da ga niso našli, čeprav mi je brat povedal, da je krožil po šoli," je zgrožena Daisy.
Žarek upanja
Potem pa je tudi za Daisy posijal žarek upanja. Zanjo se je potegnila skupina Anonymous, na internetu se je začel trend justice4daisy (pravica za Daisy). Oblasti so popustile pritiskom in tožilstvo bo znova odprlo primer.
"Brazgotine se mi vidijo le še takrat, ko sem zagorela ali ko me zebe. Vse, odkar se je zgodilo, sem bila prevečkrat v bolnišnicah. Ne znam več ljubiti. Ne plešem več in ne tekmujem. Drugačna sem, nikoli več ne bom, kakršna sem bila. Tista noč mi je to vzela. Sem samo človek, a ne želim več biti žrtev. Zato vam to pravim. Zato ne bom utihnila," je svojo izpoved zaključila Daisy.
KOMENTARJI (97)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.