Izbrisani obupali nad odškodninsko shemo

V Civilni iniciativi izbrisanih prebivalcev velikega smisla na petkovem sestanku z ministrom Gregorjem Virantom ne vidijo. Po besedah Antona Debevca v domači pravni red in domačo politiko ne verjamejo več. Predlog zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva in ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, zavračajo, saj po njihovem mnenju "ne rešuje ničesar, niti ne ureja statusov".

Zato v iniciativi napovedujejo, da se bodo z ministrom Virantom v petek sestali le toliko, da se z njim rokujejo "in mu jasno in odločno" povedo, da se nimajo kaj pogovarjati. Pri reševanju problema izbrisanih se nameravajo držati odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice in pred njim tudi voditi nadaljnje postopke.

Da je omenjeno srečanje namenjeno le "metanju peska v oči" – predvsem Svetu ministrov Sveta Evrope, ki nadzoruje izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice –, pa menijo v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov. "Minister Virant bo verjetno poročal Svetu Evrope, da se je pri pripravi zakona kar dvakrat srečal z izbrisanimi in civilno družbo, kar ne drži. Izbrisanih nikoli ni povabil v pripravljalni fazi zakona. Na pripombe nismo dobili niti odgovora," pravi predstavnik omenjene iniciative Aleksandar Todorović.

Trenutni osnutek bo ostal

Da sprememb jutrišnji sestanek ne bo prinesel, je razvidno tudi iz Virantovih besed. Ta je dejal, da od trenutnega osnutka zakona o odškodninski shemi za izbrisane ni odstopanja in da približevalnega predloga ne bo. Sam tudi ni pričakoval, da se bodo predstavniki izbrisanih strinjali z rešitvami. Kot je dejal Virant, se zaveda, da so zahteve predstavnikov izbrisanih bistveno višje. "Če bi spremenili vse te zahteve, bi bile finančne posledice za državo okrog milijardo evrov, kar je žal nesprejemljivo, tega denarja pač ne moremo zagotoviti," je dodal.

Trenutni osnutek zakona je rešitev, s katero bodo šli pred poslance. Minister verjame, da bodo poslanci zakon sprejeli, po njegovi oceni in oceni strokovne skupine, ki je zakon pripravljala, bi takšna rešitev "morala priti skozi" tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Izbrisani znova na sodišče

Pravni zastopnik izbrisanih Andrea Saccucci je sporočil, da je več sto izbrisanih 27. junija in 3. julija pri Evropskem sodišču za človekove pravice vložilo nove zahtevke zoper Slovenijo, ker ta ni izpolnila zahteve sodišča v Strasbourgu, da v enem letu poskrbi za ustrezno odškodninsko shemo. Saccucci je zapisal, da so izbrisani po odločitvi evropskega sodišča z dne 26. junija 2012 eno leto v upanju, da bo stvar mogoče urediti na domači ravni, znova zaman čakali na rešitev.

"Ne bi bilo pošteno ne razumno, da bi jih prosili, naj počakajo, preden zahtevajo pravico na sodišču v Strasbourgu, niti za en sam dan," je zapisal Saccucci. Pojasnil je, da izbrisani od sodišča pričakujejo potrditev istih kršitev, ki jih je pred letom dni že ugotovilo v zadevi Kurić in drugi.

Takrat je odločilo, da Slovenija še vedno ni zadovoljivo rešila vprašanja izbrisanih, šestim pritožnikom pa določilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo in Sloveniji v roku enega leta naložilo pripravo odškodninske sheme. Vlada je v začetku leta sodišče zaprosila za podaljšanje roka, a ji ni ugodilo. S 26. junijem je sodišče spet omogočilo vlaganje zahtevkov. Izbrisani zdaj zahtevajo, da sodišče odloči tudi v njihovem primeru, ne glede na to, ali bo Slovenija v prihodnje vzpostavila ustrezno odškodninsko shemo.