Italijanski karneval

Zaključna slovesnost je minila v znamenju pustnih norčij, prireditelji so namreč pripravili pravi karneval. »Zabava, polna veselja, s katero bomo praznovali uspešno izvedbo olimpijskih iger in zmagoslavja športnikov, ki pa bo imela tudi pridih žalosti, ker se igre zaključujejo,« so svojo idejo opisali organizatorji. Zakaj karneval? Ker je zaključek olimpijskih iger padel prav na pustno nedeljo in ker so karnevali nepogrešljiv del italijanske tradicije.

Celotno prireditev si je zamislil režiser, scenarist, koreograf in svetovno priznani klovn Daniele Finzi Pasca, ki je pred novim letom s svojo cirkuško predstavo Nomade navdušil tudi ljubljansko občinstvo.

Tokrat so se predstavile značilne italijanske maske, predvsem tiste, ki kraljujejo na najstarejšem pustnem festivalu v naši zahodni sosedi, tistem v Viareggiu, na oder so povabili tudi morsko deklico, snežne raziskovalce in klovne, nato pa je prizorišče zasedla pustna povorka. Ženska gusar, metalci ognja in Casanova so bili le nekateri njeni predstavniki, vsem pa je vladal karnevalski kraljevi par.

Gledalci so se čudili plesu usode. Odplesalo ga je 78 umetnikov, oblečenih v kostume, ki so predstavljali karte za tarot. Nastop so pripravljali kar štiri mesece in navdušili gledalce.

Medalje najboljšim tekačem

Še bolj pa je bila množica navdušena ob podelitvi medalj najboljšim smučarskim tekačem, ki so tekmovali na najdaljši progi. Prav zadnji dan iger je Italijanom namreč zlato pritekel Giorgio di Centa, in to v kraljevski disciplini 50 kilometrov prosto. Navdušen aplavz se kar ni in ni polegel. Organizatorji so se tu zgledovali po letnih igrah, kjer je postala podelitev medalj maratoncem na zaključni slovesnosti že tradicija.

Italijansko himno v čast di Centi je zapela devetletna deklica, ki je navdušila že na otvoritveni slovesnosti. Podobno kot na otvoritvi so gledalci lahko prisluhnili Pesmi sužnjev iz Verdijevega Nabucca, le da jo je tokrat zapel otrošlki zborček.

Veselo nadaljevanje

V znamenju igrivih norčij je potekalo tudi nadaljevanje prireditve, ko je zaigral orkester klovnov. Da gledalci ne bi bili prikrajšani za pustno veselje, pa so jih povabili k sodelovanju. Vsem – tudi italijanskemu premierju Silviu Berlusconiju – so razdelili bele obleke in jih pozvali, naj si jih nadenejo za boljši učinek.

In ker pust ni čas za ločevanje, so tudi zastave vseh udeleženk ob zvokih italijanske uspešnice Volare na oder prinesli hkrati. Nosilec slovenske zastave je bil smučarski tekač Nejc Brodar, ki je v zadnji tekaški disciplini iger na cilj prišel 31. Nato pa so na prizorišče stopili športniki in športnice, ki Torina še niso zapustili, vsem so nadeli rdeče nosove.

Zaključek iger je bil tudi čas za obujanje spominov. Poleg starih pesmi so se spomnili tudi starih avtomobilov in motorjev. Medtem ko so se na otvoritvi postavljali z znamenitim rdečim Ferarrijem, so se tokrat pohvalili s Fiatom 500 – Fičkom in že petdeset let staro Vespo. Za volanom so sedeli akrobati, Harlekini, še en tradicionalni lik, ki ne sme manjkati na italijanskih karnevalih. S tem pa se je razigran del prireditve končal in čas je bil za bolj uradne zadeve.

Priznanje za organizatorja

»Lahko vam povem, da je Mednarodni olimpijski komite zadovoljen z igrami,« je dejal njegov predsednik Jacques Rogge, ki je izpostavil predvsem »najbrž najbolje doslej pripravljeno športno infrastrukturo«. Na zaključni slovesnosti je predsedniku organizacijskega odbora Valentinu Castellaniju predal posebno olimpijsko priznanje. Z besedami: »Uspelo nam je!« se je ta nato zahvalil vsem, ki so omogočili izvedbo iger.

Rogge je športnike opomnil, da se proti dopingu borijo v njihovo dobro in nato igre razglasil za končane. Vse pa je povabil v Vancouver čez štiri leta. Z dvigom kanadske zastave in predajo olimpijske je Torino tudi uradno svoje olimpijsko poslanstvo končal. Zastavo je sprejel župan Vancouvra Sam Sullivan. Predstavila se je tudi kanadska glasbena zvezdnica Avril Lavigne.

Seveda brez spektakularnega ognjemeta, ki ga je spremljala glasba največjih italijanskih umetnikov klasične glasbe, ni šlo. Zapeli so še svetovno znani tenorist Andrea Bocelli, italijanska pevka Elisa in latino zvezdnik Ricky Martin, plesalci v belem pa so na tleh oblikovali simbol miru - belega goloba.

In ko so spustili še olimpijski prapor in ugasnili ogenj, se je zastor nad Torinom nepreklicno spustil.