IMF: Slovenija ujeta v negativno spiralo

Strokovnjaki sklada Sloveniji za letos napovedujejo dvoodstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko naj bi se država v letu 2014 vrnila k pozitivni rasti. A to bo držalo le ob implementaciji potrebnih reform in okrevanju v območju evra, opozarjajo.

Velik del poročila strokovnjakov sklada se ukvarja z bankami. IMF opozarja na zvišanje deleža slabih posojil z 11,2 odstotka ob koncu leta 2011 na 14,4 odstotka v letu 2012. Delež v treh največjih bankah se je v enakem obdobju zvišal na 20,5 odstotka.

Družba za upravljanje terjatev bank je v tej luči po oceni sklada korak v pravo smer. A proces vzpostavitve in delovanja družbe mora biti izveden z najvišjo stopnjo transparentnosti in ob strogem izogibanju kakršnih koli moralnih pomislekov, ki bi izvirali iz tesnega odnosa med bankami, podjetji in javnim sektorjem. Pozitivno oceno si je zato prislužilo "imenovanje mednarodnih tehničnih strokovnjakov" za neizvršne člane odbora družbe.

Bodo pa slovenske banke kljub t. i. slabi banki potrebovale tudi dokapitalizacije. "Prenos terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank ni nadomestek za potrebo po zvišanju kapitala," poudarjajo v IMF. Največje tri slovenske banke naj bi v letu 2013 potrebovale okoli eno milijardo evrov kapitala, potrebe pa bi se lahko v luči zaostrenih gospodarskih pogojev še zvišale.

V bankah še posebej izstopa visok delež slabih posojil, ki so jih banke odobrile podjetjem. IMF poudarja, da se bo morala Slovenija posvetiti tudi "šibkosti pri upravljanju podjetij". Pri tem naj se, kot ji svetujejo strokovnjaki sklada, nasloni na smernice Svetovne banke in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Strokovnjaki, ki so se mudili v Sloveniji, državi priporočajo tudi, naj se odpre za tuje neposredne investicije. Zmotno branjenje "nacionalnega interesa", vključno z nenaklonjenostjo prodaje premoženja tujcem, bremeni proračun in podaljšuje težave podjetij in finančnega sektorja. "Odločna privatizacija bi lahko poslala močan signal mednarodnim vlagateljem," ocenjujejo v IMF.

Ob siceršnji pozitivni oceni reform trga dela in pokojninskega sistema pa IMF opozarja na nekatere pomanjkljivosti. Reforma trga dela se na primer ni dotaknila študentskega dela.

Pokojninska reforma je zagotovila nekaj učinka, a v nekaj letih bo potrebna nova. "Obe reformi sta pozitivna koraka, ki pa sta prej postopna kot radikalna," pravijo v IMF. Kot pozitiven pa izpostavljajo dogovor s socialnimi partnerji, ki po njihovem mnenju ustvarja "stabilno in močno osnovo za prihodnja prizadevanja".

IMF Sloveniji za letošnje leto napoveduje za okoli 1,5 milijarde evrov javnofinančnega primanjkljaja. Finančne potrebe Slovenije za leto 2013 pa ocenjuje na okoli tri milijarde evrov. Ta vsota bi se lahko še povečala ob velikih kapitalskih potrebah bank.