Množica jih je napadla z granitnimi kockami in podobnimi projektili, policisti pa so odgovorili s solzivcem in šok granatami. A to napadalcev ni ustavilo in so policiste zajeli in razorožili.
V incidentu so bili najmanj štirje policisti ranjeni. Napadalci, ki so stavbo napadli z več strani, naj sicer ne bi uporabljali strelnega orožja.
Industrijski Doneck, ki ima okoli milijon prebivalcev, je sicer srce proruskega upora na vzhodu Ukrajine in separatisti so v tem mestu in istoimenski pokrajini že razglasili "republiko Doneck". Za 11. maj napovedujejo tudi referendum o neodvisnosti in priključitvi Rusiji po krimskem vzoru.
V tem mestu je sicer pred tremi dnevi prišlo tudi do nasilnih spopadov proruskih napadalcev s proukrajinskimi demonstranti. Separatisti so slednje napadli z noži, basebalskimi kiji in železnimi palicami. Ranjenih je bilo najmanj 14 ljudi.
Proruski uporniki sicer zasedajo že več kot deset mest na vzhodu Ukrajine. Najbolj dejavni so prav na območju Donecka, kjer leži še mesto Slavjansk. Zasedajo tudi Lugansk, kjer so prav tako ustanovili "republiko Lugansk", zasedajo pa še vladna poslopja v mestih Gorlivka, Makivka, Artemivsk, Jenakjev, Harcisk, Ždanivka, Kirovsk, Torec, Kostjantinivka in Pervomajsk.
Ukrajina ponovno uvedla naborniški sistem
Ukrajina zaradi "jasne agresije" proruskih separatistov na vzhodu države ponovno uvaja vojaško obveznost nabornikov, je danes sporočil začasni predsednik države Oleksander Turčinov. "Cilj je, da se prepreči grožnja ozemeljski celovitosti in vmešavanje v notranje zadeve Ukrajine," je dejal po podpisu ukaza.
Pod orožje bodo tako morali vsi Ukrajinski fantje, stari od 18 do 25 let. Vpoklicali naj bi jih še v maju in potem v juniju, služiti pa bodo morali pol leta. Ukrajina tako ponovno uvaja naborniški sistem, ki ga je sicer odpravila šele pred pol leta.
Merklova poklicala Putina
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes poklicala ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga zaprosila, naj posreduje za izpustitev opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki so jih na vzhodu Ukrajine zajeli proruski separatisti.
"Obe strani sta izpostavili pomen potenciala mediatiorja, ki ga ima Ovse v Ukrajini," so sporočili iz Putinovega urada.
V skupini osmih zajetih opazovalcev Ovseja, ki so jo vodili Nemci, so bili sicer tudi predstavniki iz Češke, Danske, Poljske in Švedske. Šveda so kasneje izpustili iz zdravstvenih razlogov, za ostale pa je vodja separatistov dejal, da so "vojni ujetniki" in vohuni Nata.
Putin je sicer v pogovoru z Merklovo še dejal, da bi krizo na vzhodu Ukrajine, kjer so oboroženci zajeli več vladnih stavb in grozijo s priključitvijo Rusiji, lahko rešili le, če se ukrajinske sile umaknejo iz teh regij, ustavijo nasilje nad tamkajšnjim prebivalstvom in zaženejo nacionalni dialog o ustavnih spremembah.
IMF odobril denarno pomoč
"Potrebni so bili nujni ukrepi. Ukrajina je sprejela nujne odločitve in sedaj je odločil tudi IMF," je v Washingtonu povedala izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. IMF je namreč odobril dobrih 12 milijard evrov visoko pomoč Ukrajini. Lagardova je sicer priznala, da je posojilo tvegano, vendar pa je menila, da je Ukrajina v zadnjih tednih pokazala, da je sposobna izpeljati reforme.
Uvodna pomoč IMF pomeni, da bo Ukrajina lahko sedaj dobila še približno 10,8 miljard evrov od Svetovne banke, EU, Kanade in Japonske ter skoraj milijardo evrov posojilnih jamstev s strani ZDA.
Ukrajina bo morala del posojila porabiti za plačilo dela dolga, ki ga ima do IMF. Na odločitev IMF se je odzval že ameriški finančni minister Jacob Lew, ki je dejal, da to za Ukrajino pomeni pomembno prelomnico. "Program IMF, skupaj z bilateralno pomočjo ZDA in drugih držav bo Ukrajini omogočila nadaljevanje napredka pri odpravljanju globoko vsajenih gospodarskih izzivov ter ji pomagala nazaj na pot gospodarske stabilnosti in rasti," je sporočil finančni minister ZDA.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.