Na začetku septembra bo sodna bitka med Googlom in njegovimi uporabniki dobila novo poglavje. Tudi tokrat si bodo v sodni dvorani enega od ameriških sodišč nasproti stali prvi, ki menijo, da je uporabnik njihova last, in drugim, torej uporabniki, prepričani, da uporaba storitve še ne more biti razlog, da ima družba prost dostop do vseh njihovih podatkov.
Pretekle tožbe se večinoma niso končale v korist uporabnikov, tudi tokrat pa bo Google svoj prav očitno branil z vsemi topovi.
Čeprav je o tehničnem delu primera, ki razkriva, kakšno tehnologijo Google uporablja in kako ta tehnologija deluje, ko gre za preiskovanje podatkov o uporabniku, znano le malo zaradi varovanja poslovnega modela, pa je na dan prišel del Googlovega zagovora, ki je jasen – če uporabljate naše storitve, ne morete pričakovati zasebnosti.
Vir težav je lani spremenjena Googlova politika zasebnosti. Če je imela prej vsaka Googlova storitev svojo politiko zasebnosti in so bile storitve ločene, so podatki o uporabniku od takrat združeni. V praksi torej avtomatiziran sistem združuje podatke o uporabniku, ki jih nabere v brskalniku, Gmailu, Youtubu, Picasi, aplikacijah Maps in Docs ter storitvi Google+. Ko to združijo s podatki o imenu, priimku, naslovu uporabnika, IP-naslovu uporabnika, zgodovino brskanj, podatki, ki jih zberejo piškotki, in preberejo še imenik kontaktov uporabnika, Google o uporabniku ve skoraj toliko kot on sam ali celo še kaj več.
Profil uporabnika je nato podlaga za "serviranje" oglasov, v nekaterih primerih in državah lahko do podatkov dostopajo tudi vladni in varnostni organi.
"Google je končno priznal, da mu ni mar za zasebnost uporabnikov," pravi John M. Simpson iz ameriške zveze potrošnikov. "Za uporabnike njegovih storitev to pomeni: če želite zasebnost, ne uporabljajte Gmaila," je jasen Simpson.
V aktualni tožbi sodelujejo tudi tisti, ki ne uporabljajo Googlove pošte, a komunicirajo z ljudmi, ki jo, in so zato tudi sami na "Googlovem radarju".
Medtem ko pri Googlu trdijo, da ne počnejo nič napačnega, Simpson pravi, da so izgovori družbe, ki trdi, da mora uporabnik sodobne tehnologije pričakovati, da bodo podatki, ki jih pošilja preko ponudnika interneta in specifične storitve, "prebrani", naravnost smešni. "Pošiljanje elektronske pošte je kot pošiljanje klasičnega pisma. Ko ga odnesem na pošto in nanj nalepim znamko, pričakujem, da ga bo poštar dostavil na želen naslov. In seveda ne pričakujem, da ga bodo na pošti še odprli in prebrali. Zakaj bi torej lahko to počel Google?"
KOMENTARJI (151)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.