Skupina ekonomistov je javno pozvala k razkritju metodologije in predpostavk stresnih testov slovenskih bank. Pravijo, da je Slovenija prva država, v kateri naj bi izvedli stroge obremenitvene teste ključnih bank ter na tej osnovi še makro obremenitveni test celotnega bančnega sektorja. "Ti testi bodo podlaga za določitev kapitalskih potreb slovenskih bank, strošek katerih bo v največji meri bremenil slovenske davkoplačevalce," pravijo.
Vendar pa rezultati obremenitvenih testov niso odvisni le od kakovosti terjatev poslovnih bank, ampak tudi od uporabljene metodologije in uporabljenih predpostavk. Pravijo, da so ključne predpostavke o ekstremnem makroekonomskem scenariju, ki mu je potencialno podvržen nacionalni bančni sistem. Izkušnje iz preteklih let pa kažejo, da so se te predpostavke med državami močno razlikovale. "Ekstremne vrednosti šoka so se tako pri istem makroekonomskem kazalcu med državami razlikovale tudi za tri standardne odklone od dolgoročnega povprečja. To pomeni, da je verjetnost nastopa ekstremnega šoka pri različnih državah predpostavljena zelo različno," so razložili.
Po njihovem mnenju je ključno, da test, ki mu je slovenski bančni sistem podvržen, temelji na enotni, s strani Evropske centralne banke (ECB) in s strani ekonomske stroke potrjeni metodologiji in predpostavkah. "Te ne morejo biti podvržene zgolj ad hoc presoji in diskreciji izbranega izvajalca stresnega testa," opozarjajo.
Dodajajo, da imamo davkoplačevalci pravico vedeti, kakšna metodologija in predpostavke so bile uporabljene, saj bomo stroške izvedbe testov ter dokapitalizacije bank na koncu plačali ravno mi. Informacija o trdnosti bančnega sistema je tudi javno dobro. "To je drugi razlog za nujnost javnega razkritja načina o tem, kako je bila ocenjena," pravijo.
Po njihovih besedah dogajanje v zadnjih tednih kaže, da negotovost glede rezultatov obremenitvenih testov povečuje negotovost ocen finančne stabilnosti države in s tem še pred objavo destabilizirajoče vpliva na gospodarstvo. "To je v nasprotju z osnovnim namenom izvedbe obremenitvenih testov," opozarjajo.
Med podpisniki poziva so ekonomisti Andrej Baričič, Jože P. Damijan, Polona Domadenik, Aljoša Feldin, Božo Jašovič, Črt Kostevc, Igor Lončarski, Igor Masten, Mojmir Mrak, Sašo Polanec, Matija Rojec, Marko Simoneti in Milan Vodopivec.
Jazbec prve splošne smernice stresnih testov obljubil za prihodnji teden
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je sicer prve splošne smernice metodologije stresnih testov v slovenskih bankah na novinarski konferenci ob koncu obiska misije IMF v Sloveniji obljubil za prihodnji teden.
Pogovori z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in izvajalcem, družbo Oliver Wyman, po Jazbečevih besedah še potekajo, a je optimističen. Jazbec je že minuli teden pojasnil, da bo Banka Slovenije metodologijo objavila le v meri, kolikor bo to dovoljeval Oliver Wyman.
Pri tem je opozoril, da se je Slovenija s počasnim reševanjem razmer v bankah spravila v položaj, ko se zaradi nezaupanja izvajajo neodvisni pregledi bank, del metodologije pa je v lasti družb, ki jih izvajajo. Medtem ko Oliver Wyman izvaja obremenitvene teste, pa skrbne preglede aktive bank izvajata družbi Deloitte ter Ernst & Young.
V zadnjih dneh se je govorilo o tem, da bi utegnila biti Slovenija neke vrste poskusni zajček pri preverjanju metodologije stresnih testov. Slišati je bilo tudi, da naj bi bila ta metodologija precej strožja od na primer tiste za pregled španskih bank.
Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem je ugibanja o vlogi poskusnega zajčka zavrnil. Premierka Alenka Bratušek pa je minuli teden na vrhu EU v Bruslju evropske kolege skušala prepričati, da se bodo pri evropskem pregledu bank, ki ga bo ta mesec začela ECB, upoštevali tudi izidi potekajočega pregleda slovenskih bank.
V preglede na ravni evroobmočja bo poleg NLB in NKBM, kjer se pregledi izvajajo že zdaj, vključena še SID banka. V ECB so že pojasnili, da bodo rezultate trenutnih pregledov pri svojih postopkih ustrezno upoštevali.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.