Izraelske sile so kljub osemmesečni zapori Zahodnega brega sprevod spustile brez večjih problemov. Izraelske leve politične sile so smrt Husseinija označ ile kot veliko izgubo pri mirovnih prizadevanjih obeh strani, nekatere desničarske izraelske skupine pa so ob smrti palestinskega državnika proslavljale.
Husseinija so pokopali na muslimanskem pokopališču ob mošeji Al-Aksa, poleg groba njegovega očeta, kot prvega muslimana po vojni iz leta 1967. Lokacija groba je simbolno izredno pomembna tako za Izraelce kot za Muslimane, zaradi izraelske oskrunitve mošeje se je denimo začel zadnji palestinski upor. Husseini je bil vodja Palestinske osvobodilne organizacije v Jeruzalemu. Znan je bil po tem, da je vse življenje posvetil zahtevam Palestincev po suverenosti nad Jeruzalemom, vodil pa je tudi palestinsko delegacijo na pogajanjih v Madridu.
Jaser Arafat je zaradi smrti velikega Palestinca, ki je veljal za gonilno silo uveljavitvi Vzhodnega Jeruzalema kot prestolnice Palestincev, predčasno prekinil pot po Evropi. Za smrt astmatičnega Husseinija krivi Izrael, saj naj bi se njegovo zdravstveno stanje občutno poslabšalo po udeležbi na demonstracijah pred dvema tednoma, ki so jih Izraelci razgnali z uporabo solzivca. Arafat je krsto, pokrito s palestinsko zastavo, nekaj metrov pomagal tudi nositi. Množica je ob tem vzklikala: "Jeruzalem je arabski".
Izraelci so ob smrti Faisala pričakovali večje nemire, kar pa se razen jutranjega minometnega napada na območju Gaze ni uresničilo. Tarča štirih minometnih min je bila judovska naselbina Šlav v sklopu naselja Guš Katif na jugu Gaze, žrtev pa ni bilo. Kot so še navedli izraelski viri, vojska v skladu z "ukazi o vzdržanosti" na napad ni odgovorila. V noči na petek naj bi Palestinci napadli izraelske položaje tudi v več mestih na Zahodnem bregu. Južno od Ramale je bil težko ranjen izraelski vojak, ubit en Palestinec, drugi pa je težje ranjen.
Sicer pa osem mesecev po začetku krvavih spopadov med Izraelom in Palestinci skoraj polovica Izraelcev meni, da bi lahko mednarodno posredovanje prispevalo k zaustavitvi nasilja. V raziskavi javnega mnenja, ki jo je danes objavil izraelski dnevnik Jedioth Achronoth, je 47 odstotkov judovskih in arabskih prebivalcev Izraela podprlo mednarodne mirovne enote na palestinskih območjih. Ne glede na nove žrtve nasilja pa 59 odstotkov Izraelcev še vedno zaupa premieru Šaronu, pri čemer jih 46 odstotkov meni, da ne bo mogel izpolniti svoje predvolilne obljube o "večji varnosti".
Do sedaj sta izraelski predsednik Ariel Šaron in njegov predhodnik Ehud Barak zahtevo Palestincev za prihod mednarodnih sil dosledno zavračala, po novem pa Izrael načeloma ne zavrača navzočnosti mednarodnih opazovalcev na palestinskih ozemljih, a le pod pogojem, da bi prišlo do popolne ustavitve nasilja. To je v Köbenhavnu dejal namestnik izraelskega zunanjega ministra Mihael Melhior, ki se je v sklopu evropske turneje sešel z danskim premierom Poulom Nyrupom Rasmussenom. Slednji je namreč kot prvi evropski voditelj predlagal namestitev opazovalcev na krizno območje, saj bi ti lahko po njegovem mnenju prispevali h koncu nasilja in obnovitvi izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj. Njegov predlog je Arafat podprl. Hkrati je Melhior še dejal, da je izraelska vlada že obljubila, da ne bo gradila novih naselij, kot tudi, da ne bo zasedla niti kvadratnega metra zemlje za naseljence, ne glede na to, ali je ta palestinska ali javna last.
