Štefan Hudobivnik, ki namerava kandidirati s podporo 5000 volivcev, je dejal, da je Arhar kot predsedniški kandidat nastavljen kot "trojanski konj", saj naj bi "leva politična opcija hotela pokriti levi in desni politični prostor s svojima kandidatoma za predsednika države". Kot pravi Hudobivnik, naj bi Arhar s svetovanjem pri prodaji Krekove banke kršil zakon o Banki Slovenije (BS), ki določa, da mora član sveta banke po prenehanju članstva zadržati poslovne skrivnosti.
Arhar pri prodaji Krekove banke, meni Hudobivnik, nikakor ne bi smel sodelovati, saj je bil kot guverner in član nadzornega sveta BS njen nadzornik in jo je poznal do potankosti, za svetovanje pri prodaji pa naj bi po Hudobivnikovih navedbah prejel plačilo. Arhar je tako pripomogel, da je avstrijski kapital v omenjeni banki, ki deluje v mejni regiji, dobil več kot 90-odstotni vpliv, kar naj bi bilo "iz nacionalnega strateškega interesa nedopustno," je še povedal Hudobivnik.
Hudobivnik tudi o dogajanji v Vzajemni in zavarovalnici Triglav
Hudobivnik je bil kritičen tudi do poslovanja zavarovalnic Triglav in Vzajemna ter je predlagal zmanjšanje državne uprave. Hudobivnik je bil do Arharja kritičen tudi zaradi delovanja zdravstvene zavarovalnice Vzajemna. V primeru zavarovalnice Vzajemna bi morali biti lastniki vloženega denarja tudi lastniki zavarovalnice, a je edini ustanovitelj in lastnik zavarovalnice Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je prepričan Hudobivnik. Hudobivnik je sicer že v preteklem tednu na državno tožilstvo naslovil zahtevo po ukrepanju zoper odgovorne na ZZZS in zdravstveni zavarovalnici Vzajemna, člane nadzornega sveta zavarovalnice Triglav in zoper Franceta Arharja.
Dotaknil se je tudi Zavarovalnice Triglav, katere največja težava naj bi bila v tem, da se predstavniki države in lastniki zavarovalnice ne morejo sporazumeti o njenem lastninjenju. Zavarovalnica Triglav, je menil, "se obnaša kot država v državi, saj ne spoštuje zakonov, ampak hoče z močno pravniško podporo barantati z vlado".
Štefan Hudobivnik je še predlagal zmanjšanje državne uprave, s čimer bi zagotovili sredstva za odpiranje novih delovnih mest v gospodarstvu. Opozoril pa je tudi na zadolževanje države in predlagal, da bi postavili "opazovalno postajo javnih financ", tako da bi javnost vedno poznala delovanje javnih financ in zadolževanje slovenske vlade.
