Hrvaški sabor potrdil načrt ustavnih sprememb in dvignil mejo za upokojitev

Hrvaški parlament je danes z absolutno večino izglasoval načrt ustavnih sprememb, med katerimi so nezastaranje pregona za hujše umore, spremembe referendumske zakonodaje in regionalizem. Hkrati pa so izglasovali tudi dvig starostne meje za upokojitev, ki bo po novem pri 67 letih.

Razpravo o ustavnih spremembah, ki se je začela že v četrtek, je zaznamovalo veliko medsebojnih obtožb. Opozicijska HDZ načrta ni podprla, saj ocenjuje, da je levosredinska večina pohitela z ustavnimi spremembami samo zato, da bi pred izročitvijo Nemčiji zaščitila sodelavca nekdanje jugoslovanske in zatem hrvaške obveščevalne službe Josipa Perkovića.

Trdijo, da so druge spremembe zgolj poceni politična trgovina z drugimi opozicijskimi strankami, da bi levosredinska koalicija zagotovila dvotretjinsko podporo ustavnim spremembam, ki da bodo dolgoročno slabo vplivale na hrvaško demokracijo.

Koalicija pa je zavrnila vse amandmaje HDZ. Ta je predlagala, da bi nezastaranje umorov omejili na obdobje, ko je bila Hrvaška del jugoslovanske federacije, želeli pa so tudi, da zakon o pravicah nacionalnih manjšin ne bi bil več ustavni zakon. Predlagali so tudi, da bi bilo v saboru več poslancev iz diaspore, ki praviloma podpira HDZ.

Hrvaški poslanci si potrdili tudi znižanje števila podpisov volivcev za razpis referenduma na državljansko pobudo. Namesto desetih odstotkov podpisov vseh volivcev bo zdaj potrebnih 200.000 podpisov. Odvisno od področij, ki jih obravnava referendum, pa so zastavili tudi več pragov udeležbe, potrebnih za uspešnost referenduma.

Sprejeti načrt bo saborski odbor za ustavo pripravil za razpravo v ponedeljek. Pričakovati je, da bodo poslanci z dvotretjinsko večino ustavo spremenili v petek, 20. decembra.

Dvignili starostno mejo za upokojevanje

So pa poslanci danes sprejeli spremembe zakona o pokojninskem zavarovanju, ki predvidevajo, da bodo morali hrvaški delavci od leta 2038 delati do 67. leta starosti, če se bodo želeli starostno upokojiti. Minister za delo in pokojninski sistem Mirando Mrsić je pojasnil, da so se za spremembe zakona odločili zaradi vzdržnosti pokojninskega sistema. Kot je poudaril, bo zakon upošteval podaljšanje življenjske dobe prebivalcev in potrebe trga dela za starejše osebe.

Starostno mejo za upokojitev bodo s sedanjih 65 let sicer postopoma začeli zviševati leta 2031, in sicer vsako leto za tri mesece. Od leta 2038 pa se bodo zaposleni lahko upokojili pri 67 letih starosti. Že od začetka prihodnjega leta se bodo za predčasno upokojitev lahko odločili tisti, ki bodo stari 60 let in bodo imeli 41 let delovne dobe. Od 1. januarja 2038 pa bi pravico do predčasne upokojitve imeli pri 62 letih in 35 letih delovne dobe.

Sabor je za deset odstotkov znižal tudi okoli 35.000 t. i. privilegiranih pokojnin.